bela krajina

Klemnov nos, pivovar in destilarna

11.5.2019 | 16:10 | Besedilo in fotografije: Breda Dušič Gornik

Dobil je bakreni kotliček in začelo se je eksperimentiranje …

Dobil je bakreni kotliček in začelo se je eksperimentiranje …

Semič - Vsak srednješolec se prej ali slej sreča z alkoholom. Ta nekatere oplazi, druge zaznamuje, tretje odvrne, a Belokranjca Klemna Sajeta je alkohol nase privezal poslovno. V Vinski kleti Metlika dela kot kletar, kjer skrbi za nego vina in kjer je svoj oster čut za dobro žganje uporabil pri nastajanju starega vinjaka. Povezava deluje tudi zasebno, saj se je poskusil v pripravi kutinovega likerja in njegove zadnje, morda tudi največje ljubezni, gina.

Klemen pravi, da je proizvodnja pijač križišče znanosti in umetnosti, saj je za nastanek dobre pijače potrebno veliko znanja in na drugi strani veliko občutka. V svet vinarstva ga je vpeljal oče, s katerim sta skupaj skrbela za družinski vinograd in pridelovala hišno vino. Da je vzniknilo zanimanje za destilate, je malo kriva televizijska oddaja o izdelavi viskija, še bolj pa študij živilstva in prehrane na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, kjer ga je za destilarstvo navdušil prof. dr. Janez Hribar. Med študijem se je tako brez oklevanja vpisal tudi v Klub ljubiteljev viskija in pozneje postal njegov predsednik.

Klub med drugim omenjamo zato, ker je Klemen na številnih degustacijah ugotovil, da mu je narava podarila dober nos. Od tega spoznanja je nos uporabljal tudi za poklicno kariero, ki ga je vodila v metliško vinsko klet in k pijačam, kakršne so vino in starani vinjak, ki so ga kupci, kot pravi, izjemno dobro sprejeli.

KUTINOV LIKER

Klemen Saje je naslednji korak pred kratkim naredil v zasebnem življenju. Njegovi vnemi do destiliranja se je pridružila še pobuda sodelavca Tonija Absca, zaradi katere sta letos kupila kutinov nasad v polni rodnosti, nekoč največji v Sloveniji, saj je v njem 150 dreves. Nasad je zasadil in do zdaj negoval Semičan Blaž Kočevar, ki je postal znan predvsem po izdelavi kutinovega likerja pod imenom Semiška kutina.

V nasadu kutin so letos že opravili spomladanska dela in popravili terase.

V nasadu kutin so letos že opravili spomladanska dela in popravili terase.

»Ker kot upokojenec sam ni več zmogel dela, nama pa je bilo škoda, da bi ves njegov vloženi trud in znanje šla v nič, sva se odločila. Nekoliko sva popravila terase in z veliko volje začela spomladanska dela v nasadu,« nam razloži Klemen, ko se v aprilskem dežju sprehodiva med kutinami.

Mlada moža sta ohranila staro originalno Kočevarjevo recepturo za liker, prenovila pa bosta steklenico, tako da bo liker pozno jeseni, ko bo destilat pripravljen, dobil novo podobo. Kutinov liker je na nedavnem ocenjevanju žganj in likerjev prvič pod Klemnovim imenom prejel zlato medaljo, kar je izdelovalca zelo razveselilo. Še nekoliko bolj pa se je njegov obraz razpotegnil v nasmeh, ko je prejel tudi zlato medaljo za svoj gin.

IN ZDAJ: ZGODBA O GINU!

Tudi slabi poznavalci žganih pijač vedo, da je gin ta čas zelo priljubljena pijača. Če bo vse po sreči, se bo mogoče sredi letošnjega poletja v kaki senci že osvežiti z gin tonikom, ki mu bo odločilno noto dajal – belokranjski gin.

Klemen Saje je začel eksperimentirati z ginom, potem ko so mu to na poseben način namignili prijatelji. Prijateljica mu je priskrbela miniaturni bakreni kotliček, druga prijateljica je z Nove Zelandije prinesla idejo za pripravo gin tonika, sodelavka je prevzela skrb za izdelavo etiket. Poleg tega so prav prijatelji tudi resno sodelovali pri sestavi receptur in se udeleževali srečanj ob kotličku.

Kot za vsako dobro žganje je tudi za gin najpomembnejša prava receptura. »Brez brinovih jagod ni gina, a poleg tega vsebuje še druge sestavine, kot so semena koriandra in korenine angelike. V naši recepturi je tukaj še cimet, kardamom, limona in zvezdasti janež, pri zadnjih poskusih pa sem uporabil tudi cvetove vrtnice. Sestavine so znane in tu ni kaj skrivati, a bistveno je razmerje med njimi, s katerim dosežeš pravo harmonijo,« nam razloži.

Klemen priporoča: Gin in tonik, dve do tri kocke ledu, pa obvezno rezini limete in feijoa.

Klemen priporoča: Gin in tonik, dve do tri kocke ledu, pa obvezno rezini limete in feijoa.

Klemen meni, da je že čisto blizu končni recepturi. Tako mu vsaj namigujejo številni ljudje in tudi gostinci, ki so gin poskusili in bi ga najraje kar naročili, a bo na to treba še malo počakati.

POSEBNOST JE ŽITNA OSNOVA

Poleg omenjenih dodatkov, ki bodo dajali ginu posebno noto, bo ta gin drugačen tudi zaradi osnovne surovine. »Za moderni gin se običajno uporabi 96-odstotni etanol, domena izdelovalcev gina pa je predvsem dodatek brinovih jagod in izbranih sestavin ter ponovna destilacija. Odločil sem se, da bom za osnovo gina naredil svoj žitni destilat, kakršnega so uporabljali včasih, ko še niso mogli kupiti špirita. Tak postopek je bistveno dražji in zahtevnejši, a bo gin zato nekoliko drugačen in svojevrsten,« razloži Saje.

In še rezinici limete ...

In še rezinici limete ...

Belokranjski gin je zdaj še v fazi ideje, a ker so njegovi botri mladi ljudje, se bi lahko hitro razvil v mnogo več. Še posebno ker za mlajšo generacijo sodelovanje ni nobena ovira, sploh ne za ljudi, ki so videli kaj sveta. »Res je, mi mladi se držimo principa 1 + 1 = 3,« nam pritrdi Klemen. Zato v »ginovi navezi« z njim že sodelujeta tudi znani pivovar in destilar, ki prav tako verjameta, da skupaj lahko dosežejo tudi najambicioznejše cilje.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava