kronika

Na ponovljenem sojenju odvetniški šov zasenčil tragedijo

12.5.2019 | 11:00 | Boris Blaić

Zlatko Zagorc je na sojenje prišel, do fotografiranja pa mu ni bilo. (Foto: B. B.)

Zagorčev odvetnik Dejan Rituper (Foto: B. B.)

Odvetnik oškodovank Jože Oberstar (Foto: B. B.)

Trčenje z BMW je bilo 30. aprila 2013 usodno za 18-letnega Lenarta Krevsa. (Foto: PU Novo mesto, arhiv DL)

Novo mesto - Konec aprila je minilo šest let, odkar je v prometni nesreči na Ljubljanski cesti v Novem mestu, 200 metrov od doma, umrl 18-letni Lenart Krevs.

Zgodilo se je 30. aprila 2016. Bil je torek in mladenič se je malo pred 21. uro s skuterjem po Ljubljanski cesti vračal domov, ko je nasproti, iz smeri avtoceste, povsem po svojem levem pasu pripeljal takrat 40-letni Zlatko Zagorc v BMW X6. Trčenje je bilo tako silovito, da je 18-letnik kljub uporabi varnostne čelade na kraju nesreče umrl.

Alkotest je pokazal, da je imel Zagorc med nesrečo v litru izdihanega zraka 0,52 mg alkohola, na cesti, kjer velja omejitev hitrosti 50 km/h, pa naj bi peljal najmanj 90 km/h.

Leto dni po nesreči se je na novomeškem okrožnem sodišču začelo sojenje, v katerem je tožilstvo Zagorcu očitalo kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu, za kar je zagrožena kazen do 12 let zapora. Tožilec je v primeru priznanja krivde ponujal osem let, česar pa Zagorc ni sprejel, zato se je začela glavna obravnava, v kateri ga je tričlanski senat na čelu z okrožno sodnico Mojco Hode leto dni pozneje obsodil na šest let in sedem mesecev zapora. Sodbo je potrdilo tudi višje sodišče in Zagorc je maja 2016 začel prestajati kazen. A že novembra naslednje leto je bil spet na prostosti, saj je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Ocenilo je namreč, da nekatera dejstva, ki so bila osnova za izrek in določitev kazni, niso bila podana v zadostni meri.

DEPRESIVEN IN TESNOBEN

Tako se je na začetku lanskega septembra, dobrih pet let po nesreči, začelo novo sojenje. A Zagorc se na prvem predobravnavnem naroku ni pojavil. Njegov odvetnik Dejan Rituper je takrat predložil le zdravniško potrdilo, v katerem je pisalo, da se obtoženi iz zdravstvenih razlogov vsaj mesec ali dva ni spodoben udeleževati obravnav. Na vprašanje, kakšne težave ima Zagorc, je Rituper takrat odgovoril, da različne, slabo pa naj bi nanj vplivalo predvsem obdobje, ki ga je preživel na zaprtem oddelku zaporov na Dobu.

Mnenje, da je Zagorc pod določenimi pogoji vendarle sposoben sojenja, sta v naslednjih mesecih spisala dva sodna izvedenca in sodnica Mojca Hode je novi predobravnavni narok razpisala za 19. april. Ta je bil na željo obrambe tik pred zdajci prestavljen na 26. april in tokrat je Zagorc le prišel na sodišče. A kaj ko je Rituper takoj spet poskusil prestaviti narok, češ da obtožencu vabilo ni bilo vročeno pravočasno. Sodnica je odvetnika zavrnila s pojasnilom, da je bil narok prestavljen na njegovo prošnjo in kot tak usklajen z obdolžencem, opozorila pa ga je tudi, naj ne izkorišča procedure za zavlačevanje postopka.

Ker mu torej ni uspelo s svojim predlogom, je Rituper zahteval izločitev sodnice, ko tudi to ni obrodilo sadov, pa je napovedal, da želi zaslišati sodna izvedenca, ki sta izdelala mnenji, da je Zagorc kljub zdravstvenim težavam sposoben prisostvovati sojenju. Odvetnik namreč meni, da njegov klient tega ne zmore, Zagorc pa je dodal, da je na predobravnavni narok prišel le s pomočjo antidepresivov in zdravil proti napadom tesnobe.

POSEDA PO LOKALIH?

Izvedencev seveda ni bilo na predobravnavnem naroku, zato se je vmešal tudi odvetnik oškodovank – Lenartove mame in sestre – Jože Oberstar: »Obtoženca poznam že od vrtca, tudi odvetnika dobro poznam. Sodišče naj ne naseda njunim proceduralnim zlorabam in pretkanim metodam zavlačevanja. Če bo treba dokazovati sposobnost obtoženca za sojenje, bomo podali svoje dokaze in pokazali, kako obtoženec poseda v novomeških lokalih in v miru pije kavo. Naj se v obzir vzame tudi sorodnike žrtve, ki bi radi, da se postopek čim prej konča.«

Rituper mu ni ostal dolžan, zavrnil je očitek o zlorabi proceduralnega prava in navrgel: »Glede sorodnikov žrtve pa imam občutek, da oškodovanki zasledujeta le še premoženjsko korist, saj sta zadnjič povedali, da sta v sojenju pripravljeni sodelovati zgolj kot pasivni udeleženki, če jima obdolženi plača odškodnino.«

»Zagovornik krši kodeks odvetniške etike, saj razkriva podatke, ki so tajni in so stvar dogovarjanja med strankami. Ker pa je to že omenil, moram povedati tudi, da so se ti pogovori začeli na pobudo obtoženca, zato da bi se mu zmanjšala kazen. Pogovori v tej smeri so res stekli, a dogovora ni bilo, izmenjani so bili zgolj nasprotni predlogi, ki pa so tajni in so tako tudi označeni med odvetnikoma,« je bil na drugi strani odločen Oberstar.

RAZBURJENJE V DVORANI

»To je laž,« se je v odvetniško petelinjenje vmešal Zagorc. »Pogovori so se začeli na tvojo (Oberstarjevo, op. a.) pobudo. Želim si to končati, pripravljen sem plačati dodatno odškodnino, a kar rečeš, nič ne velja. Tudi tožilca prosim, da se dogovorimo. Vsi trpimo v tej zadevi, ne le oni,« se je razburil Zagorc.

Hodetova je vihar medsebojnih obtoževanj s precejšnjo težavo umirila, Zagorc se je za svoj izbruh opravičil, k pomiritvi strasti pa je pozval tudi višji državni tožilec Bojan Avbar, ki je navzoče spomnil na latinski rek »Nihili faciamus irati« ali »Ničesar ne storimo jezni.«

Poudaril je, da so pogajanja o priznanju krivde mogoča vse do začetka glavne obravnave, da pa morajo potekati na predpisan in formaliziran način. Zagorčev odvetnik je nato Avbarja uradno pozval, da jih povabi k pogajanjem o priznanju krivde, sodnica Hodetova pa je na koncu ugodila zahtevi obrambe, da opravi zaslišanje izvedencev, ki sta izdelala mnenje o Zagorčevi sposobnosti aktivnega sodelovanja na sojenju. »Če tej zahtevi ne ugodim, lahko nastane huda procesna kršitev,« je svojo odločitev pojasnila sodnica, obrambo pa je ob tem opozorila, da z zavlačevanjem ne bo prišla daleč, saj zastaralni rok v času trajanja nezmožnosti za sojenje ne teče.

Predobravnavni narok se bo z zaslišanjem izvedencev nadaljeval 16. maja.

Članek je bil v Dolenjskem listu objavljen 3. maja 2019.

‹ nazaj