Na dobri poti: »S trga smo odnesli kos ceste!«

20.5.2019 | 08:00

Petra Stipančić pred rekonstruirano cesto z Glavnega trga na razstavi Na dobri poti. V ozadju zabojniki, s katerimi so kamne znosili v muzej.

Petra Stipančić pred rekonstruirano cesto z Glavnega trga na razstavi Na dobri poti. V ozadju zabojniki, s katerimi so kamne znosili v muzej.

Novo mesto - Precejšnje zanimanje za zgodovino mesta so številni pokazali že med arheološkimi raziskavami in pred tem sondiranji na Glavnem trgu, ko so skozi gradbiščno ograjo opazovali prve izkope. Ob zaključeni prenovi uradno odprtje sledi čez teden dni, 10. maja, ko bo v Dolenjskem muzeju na ogled tisto, kar so našli in izvedeli o zgodovini mesta na okljuku reke Krke.

»Niti v sanjah se nam ni zdelo, to je bilo decembra lani, da bomo cesto rekonstruirali z originalnimi kamni že za to razstavo in jo ponudili na ogled,« uvodoma razkrije soavtorica razstave Na dobri poti Petra Stipančić iz muzeja in nadaljuje: »Dejansko smo s trga odnesli kos ceste. Ohranjeni sta bili dve polovici ceste, vmes je bil odtočni kanal za vodo. Boljša polovica ohranjenega je ostala v zemlji. Kolektor so zaradi najdbe malo zamaknili, če gledamo s Kandijskega mosta gor, so ga premaknili bolj levo. Sama cesta je bila razdeljena na kareje, na kvadrante, vmes je bil križ. In mi smo enega, veliki so bili 4 krat 4 metre, spravili v plastične zaboje, popisali, naredili načrt, prerisali kamne in nesli v muzej. Misleč, da jo bomo lahko mogoče kdaj rekonstruirali, pa nam je uspelo že za to razstavo.« Ali kot v spremljajočem katalogu zapiše soavtor razstave Rafko Urankar: »S to razstavo smo želeli čim prej pokazati sadove arheoloških raziskovanj, dokler je spomin na prekopane mestne ulice še živ. Čim prej hočemo pokazati ostanke naše skupne dediščine, hočemo, da najdbe oživijo in spregovorijo v prvih interpretacijah, da ne poniknejo v temnih globinah škatel muzejskega depoja.«

Kot je znano, je prenova osrednjega novomeškega trga prinesla še arheološke raziskave po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Po besedah sogovornice o zgodovini trga pred tem ni bilo veliko znanega, saj so arheologi doslej kopali bolj po zalednih ulicah, ob kakšnih večjih prenovah, pa na Kapiteljskem hribu, okoli cerkve sv. Nikolaja in na Šancah, znane so najdbe z Beletovega vrta z okolico (današnja stavba NLB in občinske uprave z okolico), kjer je grobišče iz časa od 2. stol. pr. n. št. in vse do 4. stol. n. št. »Zakaj to govorim? To je čas, ki se identificira s časom cest oz. poti, ki so bile zdaj odkrite na Glavnem trgu, vmes pa je Kapiteljski hrib, kjer imamo dokazano poselitev iz tistega časa. Torej so tu zgoraj živeli naši predniki oz. prvi meščani, na žalost pa imena Novega mesta do same ustanovitve ne poznamo, tudi ne rimskega, kot ga za večino slovenskih mest, in ne halštatskega imena, kar bi glede na bogato kulturo pričakovali.«

OSEM DOLGIH MESECEV

Stopnice na Pugljevi ulici so bile utrjene s hrastovim lesom, posekanim leta 1730.

Stopnice na Pugljevi ulici so bile utrjene s hrastovim lesom, posekanim leta 1730.

Na razpisu za zadnje raziskave je bilo izbrano podjetje PJP iz Slovenske Bistrice, dela na samem trgu pa so potekala vse od oktobra 2017 do junija 2018, ko so glavnino zaključili. Ves ta čas so tesno sodelovali tako z ZVKD kot Dolenjskim muzejem. »Že takoj, ko so začeli, so nas vsakodnevno obveščali, kaj so našli, povprašali po kakšni dokumentaciji, starih fotografijah ipd. Izkopavanja je na terenu vodil Rafko Urankar, tudi soavtor te razstave v muzeju. Vsakodnevno me je skoraj poklical: 'Pridi, to moraš videti!' Od te tlakovane ceste, ki je tudi na naslovnici kataloga in naš vodilni motiv, do ohranjenih lesenih stopnic na Pugljevi ulici, pa krušne rimske peči, kanala za kanalizacijo z zidanim obokom, odlično ohranjenim in uporabnim še danes …« se razburljivega obdobja spominja Stipančićeva.

Glede samih najdb na trgu še razkrije, da je na razstavi predstavljen odlomek zapestnice iz 3. stol. pr. n. št., odkrili so tudi cesto oz. prazgodovinsko pot na zgornjem delu trga, kjer so bile ohranjene kolesnice in se nadaljuje v hišo na št. 2 oziroma pod njenimi temelji. Del kasnejših zgodovinskih obdobjih na samem trgu, od približno 5. stol. n. št. do ustanovitve mesta, tudi po teh raziskavah ostaja skrivnost. »Najdbe, predstavljene zdaj na razstavi, so nekatere s konca 15., 16. stol., kar so potrdile že najdbe prejšnjih izkopavanj: da so v teh zalednih ulicah stale meščanske hiše, odkrite so bile pečnice, torej deli peči, del opreme stavb, lončenina, tako groba kuhinjska kot fina namizna, tudi kosi posod, krožnikov, skled, zelo dobre uvožene keramike iz 16. stol., tako da trgovina je tu zelo dobro delovala.«

Raziskave so v glavnem potekale na samem trgu, pa tudi na delu Rozmanove (do Foto Asje) in Sokolske ulice. Arheologi so kopali tudi v zimskih mesecih, še največ težav pa so imeli na začetku Pugljeve, kjer so se približali nivoju reke Krke in jim je izkope nenehno zalivala voda, delali so dobesedno v blatu.

LESENE STOPNICE, PORTAL HIŠE …

»Temu predelu se je vsaj tam do 19. stol., če ne celo kasneje, reklo na trgu. Vse dokler je bil v uporabi lesen most, ki je bil na koncu Pugljeve ulice, ohranjena peta mostu je na drugi strani, kjer je mitnica. Ko si skratka prišel čez reko, si že prišel na trg. Vsemu temu se je reklo na trgu, tako govorijo arhivski viri. A tu je bil precejšen klanec, da si prišel dejansko na trg. Pugljeva je imela pomembno vlogo, to je bil vhod, da si prišel skozi Dolenja vrata, vhod iz Bele krajine. Pri knjižnici so Gorenja vrata, tu Dolenja ali Vodna vrata. To je veljalo vse do leta 1898, ko gre v uporabo Kandijski most. In ko so ga gradili, so morali porušiti hiše, bile so vse v nizu, prej ni bilo prehoda. In portal ene izmed teh porušenih hiš je prav tako na razstavi. Na Pugljevi ulici je bilo tudi dokumentirano tlakovanje, sicer mlajše kot to, in pa stopnice, ki so bile utrjene s hrastovim lesom. Analize so pokazale, da je bil posekan leta 1730, takrat so torej utrdili to pot, tu je bilo vedno veliko blata in prometa, še to kamenje so dodatno utrdili in tudi del tega lesa teh stopnic je na razstavi,« navdušenja nad najdbami in hitro odprto razstavo ne skriva njena soavtorica.

Pri njej sta sicer poleg Petre Stipančić in Rafka Urankarja sodelovali še Majda Pungerčar in Anja Rebolj. Na ogled bo do 24. avgusta.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista z dne, 3. maj 2019.

Mirjana Martinović

Galerija

Komentarji (1)

20.5.2019OceniJožko 
Pohvalno ravnanje do naše novomeške zgodovine !

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava