Dobra jagoda v šoli, zvest kupec pozneje

28.5.2019 | 08:00

Jure Bostele

Zdole - Če bi bili prvi majski dnevi nekoliko toplejši, bi v Bosteletovih rastlinjakih v Vrbini vsak dan nabrali 500 do 600 petkilogramskih zabojev jagod, tako pa se jih je v deževnem dnevu v času našega obiska nabralo komaj 150. Ta čas, ko je zanimanje kupcev za domače jagode že na vrhuncu, bi jih lahko prodali veliko več. A pri tem ima še vedno glavno besedo narava.

Kot pravi Jure Bostele z Zdol pri Krškem, mladi gospodar na kmetiji, z ženo Petro nadaljujeta sadjarsko tradicijo, ki so jo zastavili njegovi starši. Vsi skupaj skrbijo za 6 ha nasadov jagod, ki jih gojijo že 40 let, za 13 ha nasadov hrušk in še 6 ha nasadov zelenjave (solatnice, radič, zelje), ki je vse pomembnejša dopolnitev ponudbe, hkrati pa tudi nujna rešitev za kolobarjenje.

Z izjemo 3 ha hruševih nasadov so vse druge površine na območju Vrbine in postopoma so tudi vse pokrili z rastlinjaki oz. protitočnimi mrežami, kar pridelavo sicer podraži, a hkrati zagotavlja stabilen pridelek. Jagode in zelenjavo že dalj časa namakajo, prav zdaj pa pripravljajo dokumentacijo tudi za namakanje hrušk iz akumulacijskega jezera, ki ga bodo napravili.

Jagode iz Vrbine

OD APRILA DO NOVEMBRA

Jure ob ogledu pakiranja jagod tu in tam kakšno pohrusta in tudi njegova dvanajstletna hčerka se je spravila na košarico rdečih plodov za malico ob prihodu iz šole. Oba otroka (drugi šteje 3 leta) jagode jesta kar neposredno z njive. »Čeprav nimamo ekološke, ampak integrirano pridelavo, se trudimo za čim bolj zdrave jagode. Navsezadnje je vsako tretiranje tudi strošek in potrata časa,« spomni Bostele. Kmetija ima že tretje leto certifikat Global GAP z visokimi standardi, ki jih zahteva vse več trgovcev.

V jagodovih nasadih je zdaj glavna sezona, sicer pa v zadnjem desetletju jagode v tunelih začnejo zoreti zadnji teden v aprilu. Kot pojasni Jure, nasade pokrivajo postopoma – prve že v februarju, da je pridelek, če je sreča z vremenom, čim bolj zgoden, medtem ko poznejših sort, na primer, še zdaj niso pokrili. S takimi ukrepi, s sortnim izborom in v odvisnosti od vremena lahko glavno sezono razvlečejo na 50 do 60 dni.

Zanimivo pa je, da že 10 let jagode obirajo vse do pozne jeseni sredi novembra, ko v valovih zorijo večkrat rodne mesečne jagode. »Na začetku smo kupcem težko dopovedali, da so jeseni na trgu lahko slovenske jagode, zdaj pa to že vedo,« pravi sogovornik, ki je vesel, da prav jeseni veliko jagod prodajo šolam in vrtcem. Te ustanove so zadovoljne z njihovimi jagodami, hruškami in tudi zelenjavo, zato zdaj kmetija sodeluje že z deseterico šol in vrtcev, želeli pa bi si še več takega sodelovanja. Zanimivo je, da Jure Bostele na šolo ali vrtec ne gleda kot na običajnega kupca, zato jim, čeprav taka dostava terja dodaten čas in strošek, zagotavlja običajne veleprodajne cene. »Šolam ne moreš postaviti enake cene kot na tržnici, saj gre za otroke, ki so naši bodoči kupci. Če bodo v šoli jedli dobro domače sadje in zelenjavo, bodo takega zahtevali tudi pozneje,« razloži svoj pogled na prodajo. Kmetija zaradi take, za slovenske razmere precejšnje velikosti ne more vsega prodati doma, na tržnici ali v šole, zato že leta sodeluje tudi z grosisti, največ z Gea produktom iz Ljubljane. Preko njega so prišli Bosteletovi pridelki tudi na police Lidlovih prodajaln; najprej jagode, nato še hruške in radič, lani pa je ta trgovec izrazil željo, da bi zanj pridelovali še solato. Na kmetiji, kjer razmišljajo o uvedbi novih kultur, ne pa tudi o povečevanju skupnih površin, bodo tako najbrž solato v prihodnje pridelovali tudi poleti in jeseni.

V pakirnici

V času največjih del, pobiranja pridelkov in sajenja sadik, si družina že 15 let pomaga s sezonskimi delavci, ki večinoma prihajajo iz Srbije in Bosne, poleg odraslih družinskih članov, ki živijo od kmetije, pa sta na kmetiji vse leto še dva redno zaposlena delavca. Tudi Petra, Juretova žena, ki je bila prej zaposlena, je po rojstvu drugega otroka ugotovila, da je prepotrebna doma.

LETOS ŠE NA TRŽNICO

Njena pomoč je še posebej nepogrešljiva, ker mlada gospodarja kmetije želita vse več pridelka prodati neposredno, zaradi česar sta letos začela prodajati tudi na centralni ljubljanski tržnici. Za stojnico je »rokave zavihala« Petra, ki je, kot kaže, pri tem delu zelo uspešna. »Na tržnici prodajamo izključno pridelke, ki jih sami pridelamo. Poleg tega si poskušamo ustvariti prepoznavnost tudi z embalažo, zato smo najprej plastične vrečke zamenjali s papirnatimi in nato tudi plastične košarice s sicer kar štirikrat dražjimi kartonskimi,« razloži sogovornik. Da bi stojnico lahko obložili s čim bolj široko paleto pridelkov, bo poskrbela tudi Petra, ki ima na drugem naslovu še manjšo, 2 ha veliko kmetijo, na kateri bo pridelovala vse vrste jagodičja in zelenjave.

Sprememba v ozaveščenosti kupcev se zadnja leta precej pozna na prodaji, tako da Bosteletova kmetija z Zdol vse, kar pridela, lahko tudi brez težav proda. »Ozaveščanje končnega kupca je nujno, a pridelovalci se moramo zavedati, da se moramo potruditi in tudi zares pridelati boljše. Ni dovolj le promovirati,« poudarja Jure.

Članek je bil objavljen 19. maja v Dolenjskem listu.

Besedilo in fotografije: Breda Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava