posavje

Ne slepimo se pred nastajajočim fašizmom in nacizmom

7.6.2019 | 17:30 | M. L.

Predsednik vlade Marjan Šarec in predsednica društva izgnancev Ivica Žnidaršič, ko mu je ta izročila darilo, komplet knjig o izgnancih. (Foto: M. L.)

Na prizorišče so prišli praporščaki. (Foto: M. L.)

Charles Bidermann je veliko pomagal društvu izgnancev, danes je izgnancem ponovno izrazil podporo. (Foto: M. L.)

Anja Žabkar, Marko Železnik, Adi Moškon in v ozadju Matej Ulčar. (Foto: M. L.)

Brestanica - Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 je ob današnjem dnevu slovenskih izgnancev organiziralo spominsko slovesnost v Brestanici v nekdanjem največjem zbirnem taborišču za izgon Slovencev. Slavnostni govornik je bil Marjan Šarec. Kot je dejal, želi Slovenija živeti v dobrososedskih odnosih in prijateljstvu z vsemi, ne samo s sosedi, ampak z vsemi državi v mednarodni skupnosti: "Toda ne moremo, ne smemo biti tiho, kadar spet nastajajo ideje, ki so nas v zgodovini že ogrožale. Slep je tisti, ki ne vidi, da se spet obujata nacizem in fašizem v naši soseščini. Druga svetovna vojna se je končala pred mnogimi leti, ampak rane so ostale in vsaka rana se odpre, ko slišimo Tajanija in podobne."

V zvezi z različnimi opredelitvami Slovencev v 2. svetovni vojni je dejal, da so bili nekateri pač na napačni strani.

Kdor sodeluje z okupatorjem, ga okupator ne bo nikoli cenil, po uporabi ga bo zavrgel, je dejal Marjan Šarec in poudaril, da se ne sme nikoli več zgoditi, da bi Slovenec dvignil roko nad Slovenca za tujo ideologijo in v imenu uničevanja naroda.

Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič je poudarila, da so Nemci skozi taborišče v Brestanici izgnali 63.000 Slovencev, od teh 45.000 v 400 izgnanskih taborišč. Med izgnanci je bilo tudi 500 slovenskih duhovnikov.

Kot je rekla predsednica, nobena vlada nekdanje Jugoslavije ni poskrbela za žrtve vojnega nasilja. "Po osamosvojitvi Slovenije pa smo z velikimi napori dosegli, da nam je slovenska država priznala, da smo žrtve vojnega nasilja in da smo dobili nekaj osebnih pravic. Nikoli pa nobene odškodnine za gmotno škodo. Ni prav, da nobena dosedanja vlada Republike Slovenije ni imela poguma, da Nemčiji vsaj pove, koliko nam je dolžna, in zahteva vsaj simbolične tri milijarde vojne odškodnine,« je poudarila predsednica Ivica Žnidaršič.

Zbrane je nagovoril tudi Charles Bidermann, dolgoletni generalni direktor mednarodnih arhivov žrtev druge svetovne vojne v nemškem Bad Arolsenu, ki je zelo veliko pomagal društvu izgnancev Slovenije, da je doseglo za izgnance odškodnino za prisilno delo. Pohvalil je Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, da raziskuje izgnanstvo kot zgodovinsko mednarodno izjemno pomembno temo. »Današnji dan je izreden dan spomina. To ni samo dan spomina na hude čase, ampak je tudi poklon vsem vam, ki ste preživeli vse to,« je dejal Bidermann.

Evropski poslanec Milan Brglez je spomnil na včerajšnjo obletnico izkrcanja zavezniških sil v Normandiji. Obletnica sega v čas izgnanstva Slovencev. »Prav bi bilo, da država zapre to boleče poglavje,« se je Brglez zavzel za priznanje odškodnine izgnancem.

Na prireditvi so v kulturnem sporedu nastopili sopranistka Anja Žabkar in tenorist Marko Železnik ob harmonikarski spremljavi Adija Moškona in Zagorski oktet, spored sta vodila Matej Ulčar in Silvana Knok.

‹ nazaj