Sto let šentrupertskega društva čebelarjev

13.6.2019 | 08:05

Ob jubileju je predsednik društva Gregor Tratar (desno) članom podelil tudi priznanja in zahvale. (Foto: M. Ostanek)

Šentrupert - Čebelarsko društvo Šentrupert praznuje 100-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo konec aprila leta 1919 na pobudo takratnega šolskega ravnatelja in naprednega čebelarja Aleksandra Lunačka, ki je bil tudi prvi predsednik. Sicer pa začetki organiziranega čebelarstva v Šentrupertu segajo že v leto 1884, ko je bila ustanovljena podružnica sadjarskega in čebelarskega društva. V začetku je društvo združevalo člane iz Šentruperta in okolice – Mokronoga, Mirne in Krmelja, danes pa jih šteje 35, ki v glavnem prihajajo iz Šentrupertske in Mirnske doline.

Lunačkovo delo, ki je vodil pouk čebelarstva pri šolskem čebelnjaku z 20 AŽ panji, so nato nadaljevali njegovi učenci: Maks Kurent, Jože Ravnikar, Ignacij Peterlin, France Zupančič, Tomaž Prijatelj, Adolf Mandelj in ostali. »Po drugi svetovni vojni so se mirnski in šentrupertski čebelarji združili v Čebelarsko družino Šentrupert – Mirna pod vodstvom Maksa Kurenta. Leta 1980 je bil ustanovljen čebelarski krožek na Osnovni šoli Mirna in OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert,« je v nagovoru na nedavni slovesnosti ob visokem jubileju dejal predsednik društva Gregor Tratar.

»Posebno mesto in spomin si zaslužijo velika prizadevanja naših čebelarjev na čelu z Maksom Kurentom za obnovo kapele na Lanšprežu, kjer je pokopan Peter Pavel Glavar. Maksa Kurenta je na čelu društva nasledil sin Peter. V graščini na Veseli Gori so pod njegovim vodstvom naši čebelarji zasnovali čebelarski muzej. Amalija Mandelj in ing. agronomije Dušan Kresal pa sta leta 1997 organizirala prvi čebelarski tečaj na Mirni,« je nadaljeval.

V zadnjih letih društvo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije organizirajo nekaj predavanj na leto, občasno gredo na strokovni izlet ter sodelujejo s sosednjimi društvi, tako da obiskujejo predavanja v okoli, drugi pa pri njih. »Veseli me, da zanimanje za čebelarstvo v naših krajih raste, da imamo uspešno delujoči čebelarski krožek, ki daje dobre obete, da bomo kljub težkim časom za čebele uspeli ohraniti njihovo številčnost,« je še poudaril Tratar.

Ob jubileju so odprli tudi prenovljen Lunačkov šolski čebelnjak, ki izvira iz leta 1911. Čebelnjak je v teh letih doživel zelo različno usodo, v zadnjih letih v njem sicer ni bilo čebel, ker se je zavoljo dograditev znašel preblizu šole in vrtca, zdaj pa je nov dom našel v Deželi kozolcev. Tako bo, kot je dejal Gregor Tratar, lahko spet služil svojemu namenu, to je pouku čebelarskega krožka, poleg tega pa bo obogatil Deželo kozolcev kot razstavni eksponat.

Ob 100-letnici nameravajo v Čebelarskem društvu izdati še zbornik.

M. Ž., Foto: Matej Ostanek

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava