dolenjska

FOTO: 30. Kresna noč v Mokronogu

23.6.2019 | 10:00 | Besedilo in fotografije: R. N.

Uprizorili so legendo o nastanku grba Mokronog. Takole se je grofovska gnada pripeljala v Mokronog. 

Predsednik Turističnega društva Mokronog Jernej Mauko

Izdelava kresnih venčkov

Ob kresni noči so nekdaj zagoreli kresovi, ki so po ljudskem izročilu dodajali moč soncu, ko so se začeli dnevi spet krajšati. Kres tudi sinoči ni manjkal. 

Mokronog - Kresne noči so nekdaj veljale za čarobne. Po ljudskem izročilu so namreč takrat imele rastline in voda posebno moč, tradicionalno pa so v tej noči zagoreli tudi kresovi. Da bi obudili, kar so nekdaj doživljali ob kresnih nočeh, so v Mokronogu zasnovali prireditev, s katero si prizadevajo ohranjati bogato kulturno dediščino. Organizatorjem Kresne noči včeraj sicer vreme ni bilo ravno naklonjeno, a vseeno so uspešno izpeljali že trideset izvedbo te tradicionalne prireditve, katere začetki v tem dolenjskem kraju segajo v leto 1973.

»Vsako leto skušamo ohraniti tradicijo Kresne noči in dodati pridih sodobnosti. Trudimo se pripraviti raznovrstne dogodke, da se za vsakogar nekaj najde,« je povedal Jernej Mauko, predsednik Turističnega društva Mokronog, ki je skupaj z občino pripravilo prireditev, pri letošnji jubilejni izvedbi pa so se povezali tudi s Turistično zvezo Slovenije, saj je včeraj v Mokronogu potekalo tudi 19. vseslovensko srečanje turističnih društev.

Člani številnih turističnih društev so se najprej podali na kratek izlet, obiskali so Žalostno goro, Vinski dvor Deu ter se degustaciji prepustili še pri bližnjem 200 let starem avtohtonem dolenjskem vinskem hramu. Pestro je bilo tudi popoldansko dogajanje v Mokronogu, kjer so najprej uprizorili legendo o nastanku grba Mokronog in na ta način počastili 740. obletnico prve omembe trga. »Ena od legend pravi. Nekega dne se je s kočijo na obisk v Mokronog, kjer je takrat ravno deževalo, s svojim spremstvom pripeljala grofovska gnada. Mokronožani, ki so ga pričakali, so imeli pripravljeno belo preprogo, da ne bi slučajno stopil na razmočena tla. Ampak kočija se je ustavila precej stran in očitno so bili škornji bolj dragoceni kot noge. Gnada se je sezula in se bosa sprehodila do preproge, na katero je nato najprej stopil z levo nogo. Zato je v grbu Mokronoga bosa noga,« je razložil Stane Peček, vsestranski mokronoški kulturnik.

Poleg tega so organizatorji razložili tudi legendo o tem, kako je hrib blizu Mokronoga dobil ime Priča. »Ko sta sveta moža Ciril in Metod potovala k papežu, sta menda potovala po tej dolini, ki je bila znana po velikem številu nezakonskih otrok. Pod tem hribom sta zaslišala otrokov jok in radovedna sta odšla pogledat, kaj se dogaja. Ravnokar je ena mamica rodila otroka, ki sta ga nato pomagala okopati, zaviti in ga tudi krstila. Ker je pri svetem krstu potrebna tudi priča, a ker je ni bilo, sta dejala, naj bo kar hrib priča krstu. Od takrat naj bi dobil ime,« je pojasnil Peček.

Popoldanski program Kresne noči se je prepletal še s folklornimi nastopi, tamburaši, pevci, kresnicami, škrati Mokronožci, seveda ni manjkal niti čarodej. Potekala je tudi delavnica izdelave venčkov iz praproti in preostalega rastlinja. »Pletemo kresne venčke, ki so se v Mokronogu kot tradicija tega kresnega praznovanja prijeli. Vsako leto pročelja hiš okrasimo z venci, ki jih pripravimo iz cvetja, tradicionalnega za kres. To so kresnice, praprot, praprotno seme, ki ima na kresni dan po starih segah in navadah čarobno moč. Če nam na dan kresa nekaj semenčkov pade v žep, potem bomo videli nenavadne stvari, celo slišali govoriti živali, mlada dekleta pa so na ta dan, če so imele v žepu to seme, našle izvoljenca,« je povedala Mirjam Meglič.

Okoli pol desete ure zvečer je sledil še slovesni prižig kresa, nato pa do jutra zabava z ansamblom Novi spomini in Špelo Grošelj.

‹ nazaj