dolenjska

Mestno drevje - dragulj, ki pa ga bo treba še obtesati

27.7.2019 | 11:20 | Besedilo in fotografije: Boris Blaić

Na vrhu Kettejevega drevoreda bodo predvidoma še letos nadomestili 17 dotrajanih divjih kostanjev.

Peter Železnik opaža dvig zavedanja o pomembnosti strokovnega vzdrževanja dreves, kljub temu pa se še vedno dogaja obglavljenje, kakršnega lahko v ozadju vidimo na drevesih okoli sodišča.

Lipe ob Ljubljanski cesti nimajo primernih pogojev za rast in ne bodo nikoli zrasle v mogočna drevesa.

Drevored ob bršljinski osnovni šoli je eden redkih primerov uspešne zasaditve – drevesa so stara kakih 30 let.

Drevored ob Straški cesti po zasaditvi nove vrste ogrožajo glive, ki povzročajo množično sušenje dreves.

Veje, ki poženejo iz tako obžaganega drevesa, so na deblo slabo pritrjene in se bodo prej začele lomiti.

Novo mesto - Čeprav so neprestano na očeh, se zdi, da ljudje o drevesih razmišljamo šele takrat, ko jih doleti kaj izjemnega, ko npr. med neurjem odmetavajo veje, ali ko jih potem, ko postanejo moteča in nevarna, ljudje podrejo ali obglavijo.

Prav obglavljanje številni še vedno dojemajo kot pomladitev dreves, a je daleč od tega. Obglavljeno drevo, od katerega pogosto ne ostane kaj več kot steber, na mestih, kjer je bilo obžagano, res hitro požene bujne poganjke, a so ti slabo pritrjeni na deblo, in te nove veje še hitreje postanejo lomljive, opozarja dr. Peter Železnik, raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije in od lanskega leta tudi pooblaščenec novomeškega župana Gregorja Macedonija za mestno drevje.

Kot Celjan, ki si je v Novem mestu ustvaril družino, v zelenju, ki se z vseh strani zajeda v center mesta, vidi dragulj, ki pa ga bo treba še precej obrusiti, da bo zažarel v polnem sijaju. Mestna gozdova Ragov log in Portoval ponujata velik športno-rekreacijski potencial, tu pa je še vrsta posamičnih dreves in drevoredov, ki v zadnjih desetletjih niso bila primerno vzdrževana.

»Za začetek smo se dogovorili, da večjih posegov na drevesih, ki stojijo na občinski zemlji, ne izvajajo, ne da me o tem obvestijo. Med prenovo Glavnega trga nam je uspelo tudi s pobudo za zamenjavo nizkih kroglastih javorjev, ki poleg estetske nimajo drugih funkcij, z gabri. Povečali smo jim tudi rastni prostor in drevesa bi morala ob ustrezni negi ter skrbi za vodo in hranila lepo uspevati,« pripoveduje Železnik.

V zadnjem obdobju je sodeloval tudi pri načrtovanju prenove Kettejevega drevoreda, ki se ga bo občina predvidoma lotila še letos. Drevored, v katerem je danes kakih 300 divjih kostanjev, so zasnovali pred več kot sto leti. Nazadnje je bil pomlajen v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ko so zamenjali večino dreves, le tista na vrhu so temeljito obžagali in obglavili. Danes jih je 17 v tako slabem stanju, da njihove veje predstavljajo nevarnost za sprehajalce, zato jih bodo nadomestili z novimi. Zamenjali bodo tudi osem slabotnih dreves na bršljinski strani, zasadili deset manjkajočih po celem drevoredu in opravili nego vseh drugih dreves. »Tako bo drevored lahko stal še precej let,« je prepričan Železnik.

Bolj je v skrbeh glede drevoreda ob Straški cesti, kjer so bila sprva zasajena premlada drevesa, jesen, s katerim so jih zamenjali pred nekaj leti, pa je, kot kaže, podvržen glivi, ki povzroča množično sušenje. Zasaditev med cesto in pločnikom se ni za posrečeno izbiro izkazala niti v drevoredu pri BTC na Ljubljanski cesti, kjer lipice hirajo na očitno neustrezni in presuhi podlagi. Zato pa je nedaleč stran, ob bršljinski šoli, lep drevored platan, ki so ga zasadili v drugi polovici 80. let.

Nastavek za lep drevored je tudi ob Otoški cesti, med Qlandio in »Tabletko«, kjer so ob gradnji državne ceste zasadili rdeče javorje, ki bi zdaj potrebovali nekaj nege in vzdrževanja, a je to žal zunaj pristojnosti mestne občine. Lastništvo je problem tudi na Grmu, kjer drevesa na robu grajskega posestva, s katerih vse pogosteje odpadajo veje, v resnice rastejo na zasebnih zemljiščih stanovalcev Skalickega ulice.

»Zavedanje o pomenu skrbi za drevesa raste, to je pozitivno, se mi pa zdi raven birokracije, ki lahko spremlja tako zadevo, včasih problematična,« pravi Železnik. Po drugi strani zakonodaja z izjemo zagotavljanja preglednosti v cestnem prometu v zvezi z drevesi v mestih ne predpisuje ničesar. Čeprav opravljajo pomembne družbene, estetske in ekološke funkcije, zakonodaja teh dreves skoraj v ničemer ne ščiti, tako da so odločitve, kako ravnati z njimi, odvisne predvsem od ozaveščenosti posameznikov in lokalnih skupnosti.

Nekatere občine so na tem področju naredile že precejšnje korake in vzpostavile katastre mestnih dreves, ki jih tudi redno pregledujejo in vzdržujejo. Novomeška občina je glede tega šele na začetku. »Župan je bil katastru dreves naklonjen že, ko sva se prvič srečala leta 2017. Žal še nismo prišli daleč, upam pa, da bomo letos začeli testni popis izbranega dela Novega mesta, ki bo služil preizkusu sistema vnosa in obdelave podatkov. Šele ko bomo imeli kataster, bomo vedeli, kaj imamo. A to je velik zalogaj. V katastru Mestne občine Velenje je denimo 7.000 dreves, in če vemo, da je za izmero, popis in poznejšo kontrolo podatkov na drevo povprečno potrebnih 15 do 20 minut, si lahko predstavljajmo, kako veliko delo je to,« pravi Železnik.

Dokler ne bo to področje tudi pri nas malo bolj urejeno, si Železnik želi, da bi ga vsaj predstavniki državnih ustanov obveščali o nameravanih večjih posegih v drevesa in da ne bi več nastajale tako slabe odločitve, kot je bila nedavna, ko so pri sodišču obglavili dve skupini dreves. »To je bil zelo slab poseg in eno drevo je celo povsem uničeno. Iz zastaranega drevesa ne moreš narediti mladega, lepega in vitalnega. Morali bi zgolj negovati krošnje, jih malo razredčiti in odstraniti suhe veje. Manj odpada bi imeli in dela tudi,« je prepričan Železnik.

‹ nazaj