kronika

Tihotapci ljudi - najdražji sta Kanada in Velika Britanija

31.7.2019 | 15:00 | Boris Blaić

Organizatorji prevozov migrante poberejo na vnaprej določenih lokacijah. Gruzijskega voznika kombija in skupino Pakistancev, na katere je čakal, so junija na območju Stare Lipe prestregli slovenski policisti. (Foto: PU Novo mesto)

Novo mesto, Krško - Dva enoprostorca, ki sta se tistega večera drug za drugim vozila od Črnomlja proti Semiču, sta bila čisto pri tleh. Da bi bili v avtomobilih turisti, ki se težko otovorjeni vračajo z dopusta, aprila ni bilo prav verjetno, zato se je policijska patrulja, ki ju je opazila, odločila za kontrolo. En avtomobil so pri Gabru ustavili, drugemu pa je uspelo pobegniti.

Za volanom avtomobila slovenskih registrskih oznak je sedela Tanja Mia Novović, ob njej je bil Nedeljko Janković, oba državljana Srbije, na zadnjih sedežih pa se je stiskalo šest Pakistancev, ki so pred tem na območju Bele krajine nezakonito prestopili slovensko-hrvaško mejo. Policisti so voznika pridržali, pet migrantov so po opravljenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom, eden pa je zaprosil za mednarodno zaščito, zato so ga odpeljali v azilni dom v Ljubljani.

VEČ KOT ROMANCA

Nedeljko Janković je priznal, da je nameraval v Italijo prepeljati šest državljanov Pakistana. (Foto: B. B.)

Tanja Mia Novović je bila obsojena na pet mesecev zapora in 1.000 evrov denarne kazni. (B. B.)

Podobna poročila policisti z območja policijske uprave Novo mesto objavljajo skoraj vsak dan, nezakonito prehajanje državne meje in slovenskega ozemlja pa je razlog, da je na okrožnih sodiščih v Novem mestu in Krškem tudi med sodnimi počitnicami precej živahno.

Janković in Novovićeva, ki sta vse od bližnjega srečanja s slovenskimi policisti v priporu, sta pred dnevi stopila pred sodnico novomeškega okrožnega sodišča Natalijo Picek Kink. Čeprav sta v preiskavi sprva napletala neprepričljivo zgodbo o tem, da sta bila tistega aprilskega večera na romantičnem izletu, ko je do parkiranega avtomobila prišlo šest tujcev in zahtevalo prevoz do Italije, sta na sodišču krivdo priznala.

Za prevažanje tujcev, ki nimajo dovoljenja za vstop v državo, tretji odstavek 308. člena Kazenskega zakonika predvideva do 5 let zapora in denarno kazen. Novovićeva, ki nima kriminalne preteklosti, jo je odnesla s petimi meseci zapora, tisoč evri denarne kazni in s 5-letnim izgonom iz države, Jankoviću, o katerem srbski policisti vodijo precej obsežno kartoteko, pa je višja državna tožilka Nada Črnugelj v zameno za priznanje ponudila osem mesecev zapora in 1.500 evrov denarne kazni.

ORGANIZIRANE ZDRUŽBE

Sejfadina Al Fejada so policisti z dvema nezakonitima migrantoma prijeli sredi maja. V zameno za leto in pol zapora in 2.000 evrov kazni je pripravljen priznati krivdo. (Foto: B. B.)

Nezakonitih prestopov meje je na območju Bele krajine letos precej več kot v Posavju, a podobnih primerov ne manjka niti na okrožnem sodišču v Krškem. Sejfadin Al Fejad je Sirec s prebivališčem v Švici, kjer je bil že obsojen za različna kazniva dejanja. Zadnje čase se je neprijavljen gibal po Italiji, v naslednjih mesecih pa bo njegov začasni naslov na Dobu, saj so ga policisti 16. maja ustavili na avtocesti pri Trebnjem, ko je v peugeotu 207, ki so ga neznane osebe najele v Sloveniji, prevažal dva nezakonita migranta.

Tiste noči je prek Gorjancev nad Kostanjevico na ozemlje Slovenije nezakonito vstopila večja skupina migrantov, po katero so v sklopu organizacije njihove poti prišla vsaj štiri osebna vozila. Tujce so naložili in odpeljali proti Italiji, a so policisti dvema voznikoma pri Trebnjem preprečili nadaljevanje donosne poti. »Podatki iz telefona in navigacije kažejo, da je bila pot dobro organizirana in da so v njej sodelovale osebe različnih narodnosti, ki delujejo v okviru mednarodne kriminalne združbe,« je v predstavitvi obtožnice poudaril vodja krškega državnega tožilstva Robert Renier. Očitek o tihotapljenju ljudi v okviru hudodelske združbe težo kaznivega dejanja še poveča, saj Kazenski zakonik v takem primeru predvideva od enega do osmih let zapora.

Najvišja zaporna kazen, ki so jo za to sicer izrekli na krškem sodišču, je znašala eno leto in devet mesecev zapora, najvišja denarna kazen pa 10.000 evrov. Kakšno kazen bo dobil Al Fejad, še ni znano, saj je sodnik Gojmir Pešec predobravnavni narok prekinil. No, do zdaj je bil govor o letu in pol zapora ter 2.000 evrih denarne kazni.

CENA PREVOZOV RASTE

Varovanje meje postaja ena poglavitnih nalog na območju PU Novo mesto. (Foto: PU Novo mesto)

Policisti z območja PU Novo mesto v zadnjih mesecih vsak teden poročajo o treh do petih prijetjih tihotapcev ljudi. Ker pot za organizatorje postaja vse bolj tvegana, raste tudi cena prevozov. Če je posamezni sprovajalec za prevoz polnega kombija migrantov čez slovensko ozemlje lani dobil od 2.500 do 3.000 evrov, je v začetku letošnjega leta za isto vožnjo lahko zahteval že 5.000 evrov. In jih tudi dobil.

Cene so očitno naravnane zelo tržno; prilagajajo se ponudbi in povpraševanju, sistem prevozov in aranžmajev za »potnike« pa je tako sofisticiran, da se ga ne bi sramovalo nobeno logistično podjetje. Pot se tako pogosto začne z depozitom, ki ga migranti položijo pri katerem izmed posrednikov v svoji ali kaki tretji državi, npr. Dubaju. Če je depozit dovolj visok, si z njim zagotovijo dostavo v želeno državo brez dodatnih stroškov. Najdražja destinacija v Evropi je Velika Britanija, »all inclusive« pot do tja pa stane okoli 10.000 evrov. Še dražja je na primer Kanada (12.000 evrov), medtem ko pot do držav, kot so: Nemčija, Francija in Italija, stane okoli 6.000 evrov na osebo. Slovenije med ciljnimi destinacijami ni.

Organizatorji prevozov denar dobijo nakazan šele, ko »potnik« posredniku sporoči koordinate svoje trenutne lokacije. To se lahko zgodi šele na koncu poti ali pa po vsaki uspešno končani etapi. Vse več je tudi takih, ki do slovensko-hrvaške meje pridejo v lastni režiji, nato pa si na primer v Bosni priskrbijo prevoz na relaciji Zagreb–Trst, ki stane, kot ugotavljajo naši organi, okoli 2.000 evrov na osebo. Taka pot je običajno brez zagotovljene dostave, ki jo dražje variante sicer vključujejo.

Evropske varnostne službe ocenjujejo, da obstaja kakih 400 platform za prenakazovanje tega denarja, ki mu je zelo težko slediti, saj se lahko pokaže na povsem drugem koncu sveta v obliki povsem legitimne transakcije. Ocena izpred dveh let je, da »industrija«, ki prek morja in kopnega spravlja ljudi v Evropo, letno obrne okoli 4 milijarde evrov.

Sicer pa domišljija tihotapcev ne pozna meja. Zgodba s srbsko-bosanske meje gre nekako takole: neki človek je čez mejo redno vozil skupine romskih muzikantov, ki so bili namenjeni na svatbo. Oblečeni so bili v narodne noše, opremljeni z glasbili in vsem, kar taki veseli druščini pritiče. Šele ko je bil nekega dne prešerno razpoložen tudi policist na meji in je skupini naročil, da naj mu zaigrajo Ružo rumeno, je postalo jasno, da ni vse tako, kot se zdi. In res, meje pred njegovimi očmi niso prehajali muzikanti, ampak migranti.

Članek je bil 25. julija objavljen v Dolenskem listu.

‹ nazaj