Na desetih hektarih bi lahko prehranili tudi 200 ljudi

5.8.2019 | 18:30

Milan Hervol, presnojedec in pobudnik skupnostnega kmetovanja, v enem od rastlinjakov.

Milan Hervol, presnojedec in pobudnik skupnostnega kmetovanja, v enem od rastlinjakov.

Pišece, Curnovec - Za rekreacijo in zdravje ni treba tekati po hribih in dolinah, po jezerih in morjih, ampak namesto tega lahko stopimo na vrt ali v sadovnjak. »Tu lahko dobiš vse, dobro domačo hrano, sonce, vitamin D in rekreacijo. V Sloveniji je zemlje in priložnosti dovolj, le rokave je treba zasukati,« je prepričan Milan Hervol, po rodu Sevničan, ki živi v Brezini pri Brežicah.

Meni, da je sodobno kmetijstvo tako močno zašlo s prave poti, da bo treba kar hitro narediti rez in najti rešitev, ki bo v skladu z naravnim ali, kot bi rekli nekateri, tudi božjim zakonom. »Če tega ne bomo naredili, bomo trpeli. Rak danes ni več stvar odraslih; na onkološkem inštitutu vidite že dojenčke z rakom. Spremembe so težke zaradi interesov korporacij, ki vidijo le denar, a več ko nas bo osveščenih, lažje bo,« je prepričan Hervol.

PRVI OTROK, PRVI VRT

Milan Hervol je kot otrok veliko časa preživel pri dedku in babici na kmetiji. Pri 24. letih se je poročil in pri 25., ko je dobil prvega otroka, že imel svoj vrt. Z ženo zdaj že 26. leto uživata samo presno hrano, to pomeni presno sadje, zelenjavo, semena in oreške. Če so ju prva leta ljudje bolj čudno gledali, je danes veliko bolje, saj zdaj vsakdo vsaj ve za presno hrano in k sreči že težko najdeš restavracijo, ki ne bi ponujala česa presnega, vegetarijanskega ali veganskega. Milan je prepričan, da se stanje na tem področju izboljšuje, a opozarja, da ne smemo biti neučakani. »Počasi bo tak način razmišljanja prevladal in tedaj bodo tudi šole predavale o tem; vse več bo osveščenih ljudi in vse manj zavajanja.«

Zapuščeno posestvo je v dobrem letu že postalo prava kmetija.

Zapuščeno posestvo je v dobrem letu že postalo prava kmetija.

ZA ZAČETEK HEKTAR OAZE

Ko sta si z ženo zgradila hišo v Brezini pri Brežicah, sta takoj kupila hektar veliko zapuščeno parcelo v nekaj kilometrov oddaljenem Curnovcu, kjer sta si ustvarila svojo oazo miru, v kateri si je družina z dvema otrokoma v zadnjih 28. letih pridelala večino hrane, ki jo je potrebovala. Na tem hektarju zemlje, kjer na prostem in v rastlinjakih rastejo vse mogoče vrste zelenjave in sadja, si še danes z ženo pridelata dovolj zelenjave, sadja in oreškov za svoje potrebe. In celo še nekaj več, kot izvemo.

V zadnjih nekaj letih je v Milanu Hervolu, ki v Posavju in po vsej Sloveniji pogosto na brezplačnih predavanjih govori o presni prehrani in zdravem življenju, zorela ideja o skupnostnem kmetovanju. V mislih ima skupno obdelavo zemlje, s katero bi si skupaj pridelali dovolj hrane za vse, ki sodelujejo v projektu. Lansko leto so idejo začeli uresničevati – Milan, njegova soproga, tudi sama presnojedka, ter še dva zagnanca, Boris in Marko.

»Projekt bi radi izpeljali za dobro ljudi, od vrtca in šole pa do doma za ostarele. Imeli bi delno zaprto skupnost, v okviru katere bi lahko ljudje v miru popolnoma skrbeli za samooskrbo in hkrati razvijali višji nivo filozofije, vse do razvitja uspavane ljubezni do boga,« pojasni Milan, ki zagnano vodi projekt.

POSESTVO POD PIŠECAMI

V dolini pod Pišecami, ki ji domačini pravijo tudi Zelena dolina, saj je prepredena s tremi izviri vode, ki tu priteka na plano izpod bregov, so kupili nekaj hektarov veliko zaraščeno posest. Prav radi bi dokupili še sosednjo kmetijo, da bi imeli skupaj 10 ha površin. Potem bi lahko z intenzivno pridelavo na prostem in v rastlinjakih, kot načrtujejo, pridelali toliko sadja, zelenjave, semen in oreškov, da bi z njimi lahko popolnoma skozi celo leto oskrbeli tudi 200 ljudi.

Hervol želi informirati in ozaveščati ljudi, zato veliko predava, na posestvu pa pripravlja tudi dneve odprtih vrat.

Hervol želi informirati in ozaveščati ljudi, zato veliko predava, na posestvu pa pripravlja tudi dneve odprtih vrat.

Parcelo so začeli krčiti lani in dela so se intenzivno nadaljevala še letošnjo pomlad. Tisti čas so v dolini brneli stroji, napenjale so se mišice, tekel je znoj. Nekatere strmine so jim pomagale očistiti štiri koze in štiri ovce, sicer pa se je poleg pobudnikov projekta v dolini in na pobočjih nad njo pri delu zvrstilo kar nekaj prostovoljcev, med njimi mnogi mladi fantje iz Skupnosti za zavest Krišna iz Ljubljane.

»Vsa bitja v naravi so dobila hrano že pripravljeno za uživanje, le človek si je omislil lonce, pečice in mikrovalovke,« pravi Milan Hervol.

V skupnosti pridelujejo zase in veliko tudi razdelijo. Kot dodaja sogovornik, je še kar nekaj ljudi, ki se želijo priključiti projektu skupnostnega kmetovanja. »Želimo se organizirati tako, da projekt ne bo le za nas temveč za več generacij. Zaradi tega je mogoče pristopiti v skupnost samo tako, da si leto, dve ali tri pri nas poskusno. Kdor je pripravljen sodelovati in del dneva preživeti v naravi, je dobrodošel,« pravi sogovornik.

Koze in ovce so na strmih pobočjih dobrodošle pomočnice.

Koze in ovce so na strmih pobočjih dobrodošle pomočnice.

S prostovoljci so v dokaj kratkem času iz prave divjine že naredili kmetijo, jo opremili s prvo cesto, postavili plastenjake, zasnovali vrtove in zasadili velik sadovnjak, v katerem zdaj raste kar 1.400 sadik, največ marelic, jablan, sliv, hrušk, breskev in češenj. Po levem pobočju doline raste okrog 600 trt različnih sort samorodnice. Na posestvu so še kakiji, murva, asimina, šmarna hrušica in aronija, medtem ko so na posestvu v Curnovcu s plodovi bogato obloženi tudi kiviji, nešplja in ringloji. Ker se malo nad dolino razprostira naselje Orehovec, imajo orehi tu že domovinsko pravico. Na posestvu že pobirajo različno zelenjavo in buče, pa tudi melone in lubenice.

Vse dobro uspeva brez dodatnega gnojenja, saj za to poskrbi kolobarjenje z deteljo in zastirka. Celoletno oskrbo pa zagotavljajo s pomočjo enostavnih, doma narejenih visokih rastlinjakov.

Članek je bil v celoti objavljen v Dolenjskem listu 25. julija 2019.

Besedilo in fotografije: Breda Dušič Gornik

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava