Ko monitoring postane ribolov z elektriko in glisiranje po Krki

8.8.2019 | 17:00

Vzorčenje rib, ki ga je DPRS lani izvajal na Krki, so inšpekcijske službe zgrabile z obema rokama.  (Foto: DPRS)

Društvo za proučevanje rib Slovenije (DPRS) je 22. aprila lani v spodnjem toku reke Krke pri Krški vasi izvajalo raziskavo ribe platnice. Ta ima pri nas status prizadete vrste oz. sodi med tiste vrste, katerih obstanek v Sloveniji ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej.

Dva tedna po raziskavi so člani društva na svojem Facebookovem profilu objavili fotografije, ki so jih posneli med monitoringom, in ob tem poudarili, da bi bilo tako raziskavo v resnici treba opraviti že pred gradnjo hidroelektrarne Brežice, izvesti pa bi jo moral investitor.

Objavljeni zapis in fotografije na Facebooku niso ostali brez posledic. Predsednico DPRS Andrejo Slameršek je nekaj tednov pozneje namreč obiskala policija. Čeprav je imelo društvo za opravljanje raziskave dovoljenje agencije za okolje (Arso), ki so ga leta 2015 pridobili za obdobje petih let, so organi pregona dobili prijavo »zoper štiri neznane osebe iz DPRS zaradi suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega ribolova po 343. členu kazenskega zakonika«. Ovadbi so bile priložene fotografije s Facebooka, ki naj bi dokazovale, da so člani DPRS v reki Krki v bližini Krške vasi 22. aprila izvajali »nezakonit ribolov z elektriko«.

DO ENEGA LETA ZAPORA

Zadeva se sliši resno, saj kazenski zakonik za nedovoljene oblike ribolova, med katere sodi tudi ribolov z elektriko, razstrelivom, strupi in sredstvi za omamljanje rib, predvideva denarno kazen oz. kazen zapora do enega leta. Z društva so policiji odgovorili, da 22. aprila na Krki nikakor niso izvajali nezakonitega ribolova, temveč strokovno ihtiološko raziskavo na podlagi dovoljenja Arsa, ki v tretji točki DPRS izrecno dovoljuje tudi vzorčenje z metodo elektroizlova oz. elektroribolova.

Ta dokazila so se policistom zdela dovolj razumna, da so pregon opustili, so se pa primera zato toliko bolj zavzeto lotile inšpekcijske službe. Lanskega avgusta je tako DPRS najprej prejel obvestilo o prekršku, ki ga je izdala brežiška izpostava novomeške enote inšpekcije za lovstvo in ribištvo, ki sodi v okvir inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Prekršek naj bi člani DPRS storili s tem, ko so v Krki »lovili ribe« brez ribolovne dovolilnice in brez soglasja kmetijskega ministrstva ter na nedovoljen način z uporabo elektrike. S tem »ribolovom« naj bi člani DPRS kršili 25. člen zakona o sladkovodnem ribištvu, ki določa, kako rib ni dovoljeno loviti.

NE RIBOLOV, RAZISKAVA

Platnica sodi med tiste vrste, ki jih lahko izgubimo, če bomo še naprej uničevali njihovo okolje. (Foto: DPRS)

V »primer« je zagrizel tudi inšpektorat za okolje. Ta v svoji odločbi ne govori več o ribolovu, ampak o raziskavi rib, je pa zato DPRS in njegovi predsednici očital, da sta pri tem »izvajala vožnjo s plovili na motorni pogon«. S tem naj bi kršila 66. člen zakona o vodah, ki sicer govori o prepovedi vožnje z motornimi plovili po celinskih vodah. Isti člen določa tudi izjeme, v katerih je plovba z motorjem po rekah vodah dovoljena. Med te izjeme sodijo tudi dejavnosti varstvo voda.

In prav to, varstvo voda, so z izvajanjem raziskave platnice na reki Krki tudi počeli, poudarjajo v DPRS. »Po evropski vodni direktivi so ribe biološki element za določanje ekološkega stanja voda in naša raziskava je bila izvedena izključno za potrebe varstva voda,« poudarja predsednica društva Andreja Slameršek.

V društvu so odločno zanikali tudi očitke ribiške inšpekcije. Kot pravijo, 22. aprila na Krki niso izvajali ribolova, zato se inšpekcija ne more sklicevati na zakon o sladkovodnem ribištvu. »Ni šlo za ribolov, kot ga definira zakon, ribe namreč niso bile odvzete, še manj je bil namen, da bi postale last 'ribiča'. Izvajali smo vzorčenje oz. strokovno ihtiološko raziskavo na podlagi dovoljenja Arsa. Uporabili smo metodo elektroribolova, ki je metoda vzorčenja in ne lovljenja rib, kar bi moralo biti strokovnim institucijam, zlasti inšpekcijskim organom, povsem jasno. Na podlagi omenjene raziskave smo pripravili tudi strokovno poročilo Raziskava platnice (Rutilus virgo) na območju spodnje Save in Krke v Sloveniji in ga, skladno z dovoljenjem in roki, posredovali Arsu in zavodu za varstvo narave,« navaja Slamerškova.

VISOKA GLOBA

Kljub vsem pojasnilom in argumentom so na obeh inšpektoratih vztrajali pri svojem. Inšpektorat za okolje in prostor je zaradi vožnje s plovili na motorni pogon DPRS oglobil za 4.000 evrov, njegovo predsednico za 600 evrov, temu je dodal še sodno takso v višini dodatnih 10 odst. globe.

Ključen argument inšpekcije je bil, da v dovoljenju Arsa ni nikjer eksplicitno dovoljena uporaba motornega čolna, čeprav to pri vzorčenju rib z elektroribolovom predvidevata tako strokovna literatura kot tudi uradno predpisana metodologija, ki jo za vzorčenje rib navaja naše ministrstvo za okolje. Poleg tega povsem enako metodo vzorčenja z elektroribolovom in plovili na motorni pogon uporablja tudi državni zavod za ribištvo.

Inšpekcija monitoringa DPRS prav tako ni prepoznala kot dejavnost za potrebe varstva narave, čeprav je v odločbi zapisala, da »ne gre zanikati, da je raziskava z varstvom voda posredno povezana«. V odločbi prav tako navaja, da prekršek res ni bil storjen z naklepom in da pri njem za vodno okolje niso nastale posebne hude posledice, a kazen kljub temu ni bila niti najmanj simbolična – skupaj je znašala 5.060 evrov, kar je več, kot znaša celoletni proračun društva.

STOPNJEVANJE PRITISKA?

Raziskava o stanju Platnice v Krki bi lahko DPRS še drago stala. (Foto: DPRS)

In inšpektor za ribištvo? Ta je v odločbi, ki jo je izdal konec junija letos, DPRS naložil plačilo 834,59 evra globe, predsednici Slamerškovi pa 417,29 evra in sodno takso v višini 10 odst. izrečene globe. Inšpektorat je v izreku zapisal, da je DPRS za opravljanje raziskave sicer imel dovoljenje Arsa, ne pa tudi soglasja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Da tega soglasja DPRS ni potreboval, bo društvo dokazovalo v zahtevi za sodno varstvo, ki jo je vložilo pred dnevi in s katero zavrača očitke o lovljenju rib. Prav tako je društvo vložilo tudi zahtevo za sodno varstvo glede odločbe okoljske inšpekcije.

Opisana postopka in vztrajanje inšpekcijskih organov v DPRS razumejo kot pritiske, katerih krepitev opažajo v zadnjih mesecih, še zlasti po tistem, ko je upravno sodišče na začetku leta na pobudo društva razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice na spodnji Savi.

Kot pravi Slamerškova, je ovadbo o ribolovu z elektriko na policijo poslala odvetniška pisarna, ki tesno sodeluje z družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki je eden od dveh investitorjev v HE Mokrice, prijavi na oba inšpektorata pa je podal gospodar Ribiške družine Brežice, katere največji donator je prav tako družba HESS. »Res nenavadno je, da je gospodar ribiške družine najprej sodeloval v naši raziskavi in celo pomagal na čolnu, potem pa je podal prijavo na inšpektorat,« se čudi Slamerškova.

Boris Blaić

Komentarji (2)

11d nazaj 2   (3)   (1)   OceniJožko 
Komentar ne bi bilo potrebno brisati, razen, če to delate po direktivi. Gre samo za moje mnenje, ki temelji na dosedanjih dejstvih, opažanjih in nikogar ne žali. Ostale podatki glede kazni, ki jih je Slovenija že morala plačati, pa so tudi znani.
11d nazajOcenimiha 
ha zanimiv ta monitoring

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava