dolenjska

Z gobami »pridejo« tudi medvedi

11.8.2019 | 10:00 | Mirjana Martinović

Foto: M. M.

Foto: M. M.

Novo mesto - Po družbenih omrežjih ta čas že številni objavljajo fotografije gobarskih »trofej«. S tem seveda ni nič narobe, če ni s posnetkov razvidno, da je nekdo z enim sprehodom po gozdu domov prinesel več kot dva kilograma gob, tudi zaščitene ipd. V tem primeru gobarju, ki si takšnega naziva niti ne zasluži, grozi globa.

»Gozd je po zakonu prosto dostopen vsem ljudem. Vsak lastnik gozda je upravičen le do lesa v svojem gozdu, vse drugo pa mora dopustiti, tako lov kot nabiranje zelišč, gliv itn. Je pa to početje seveda regulirano, tudi količina nabiranja. Ta je za gobe in mah omejena na dva kilograma, za določena zelišča kilogram,« osnovna pravila pojasni gozdarski in lovski inšpektor Borut Tavčar, vodja novomeške enote Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Letos je gob manj kot lani, k čemur je zagotovo pripomoglo vreme. Dežja je bilo sicer dovolj, a so jutra še relativno hladna in o enih najbolj okusnih gozdnih sadežev bralci poročajo z različnih koncev regije. Nad območjem Bele krajine in Dolenjske bdi Tavčar, ki pa hkrati priznava, da je dejanskega nadzora na terenu zelo malo: »Nadzor je na tem področju zelo šibek. Tistih 15 gozdarskih inšpektorjev na območju cele države opravlja še druge posle. Konkretno zase lahko rečem, da imam tri posle in mi v resnici gozdarska inšpekcija za veliko območje Dolenjske in Bele krajine omogoča samo polovični delovni čas za področje gozdarske inšpekcije. Prioritete so drugod, ne pri nabiranju gob, tako da to pomeni dva do tri dni na leto, ko imam prav nalogo nadzora uredb. Ne nadzorujem pa le uredbe o nabiranju gob, tu je še kurjenje v naravi, vožnje itn. Včasih grem na teren z okoljskim inšpektorjem, imeli smo nekaj akcij s policijo, a v zadnjih letih smo dobili toliko drugih nalog, ki so po mnenju vodstva pomembnejše, da se tega skorajda ne lotevamo.«

Če to v praksi pomeni, da so lahko ljubitelji gobarjenja povsem brezbrižni, pa Tavčar odgovori z odločnim ne: »Ne, saj nisem edini, pristojen za nadzor. Pooblastila imajo tudi naravovarstveniki iz zavoda za gozdove, pa policija v sodelovanju z okoljsko inšpekcijo, tu je še tržna inšpekcija za nadzor prodaje gob, ne nazadnje še kmetijska z vzorčenjem kakovosti gob itn.«

Nekaj prijav dobijo tudi od ozaveščenih občanov, ki jim sporočijo, da je nekdo na primer na Facebooku objavil sporne posnetke, a se je marsikdaj po besedah sogovornika izkazalo, da gre za lažno objavo, neavtorske posnetke ipd. Preko medijev so vendarle dosegli, da je ozaveščenost ljudi na tem področju dobra, še opaža Tavčar in se spomni anekdote o sporni medijski objavi: »V preteklosti sem imel primer, ko je bilo v nekem mediju kar objavljeno, da poteka akcija nabiranja gob, da to nekdo organizira in vabi ostale. Seveda sem šel takoj na teren in tam ugotovil, da v resnici ni bilo nič narobe, saj je zadevo organiziralo neko gobarsko društvo, kjer so seveda zelo seznanjeni z vsemi pravili. Primer je bil iz Posavja, s seboj so imeli nožke, priročnike, košarice, skratka, bilo je tako, kot mora biti. In ko sem se tam pojavil v uniformi, ki jo nosim ob takšnih ogledih, in sem jim povedal, zakaj sem prišel, so bili zgroženi nad objavo v medijih, saj gre vendarle za tiste, ki res vedo, kako se nabira gobe.«

A kdor je že kdaj nabiral gobe, je verjetno spoznal tudi tisti občutek neizmerne sreče ob dobrem »ulovu« jurčkov in lisičk, ko lahko v košarici hitro presežemo omejitev dveh kilogramov. Če v gozdu naletimo na inšpektorja, pa sogovornik tako opiše postopek: »S seboj imamo tehtnice in količino stehtamo na kraju samem. Če ugotovimo bistveno odstopanje, vam gobe zaplenim, jih fizično uničim, pohodim in fotografiram, naredim zapisnik in vam izrečem globo.«

Kot omenjeno, ta znaša dobrih 208 evrov, če boste nabrali preveč gob, v kolikor jih ne boste že v gozdu očistili ali boste svoj »ulov« nosili v plastični vrečki oz. neprepustni embalaži. V povprečju inšpektorji izrečejo po eno globo v letu, več oziroma okoli deset letno je opozoril: »Ljudi v glavnem le opozorimo. Najprej se sicer vsi ustrašijo, ko pa jim pojasnim pravila in le opozorim, pa se zahvalijo, dajo roko in so zadovoljni. Lahko bi rekel, da večina ljudi upošteva osnovna pravila, s seboj imajo košarice in nožke, gob ne brcajo kar tako itd. Kdor redno gobari, pa pravila zelo dobro pozna.«

Za konec še ena zanimiva izkušnja tukajšnjih inšpektorjev: »Ko se v gozdu pojavijo gobe, se vedno pojavijo še govorice o opažanjih medvedov. A gre za žival, ki se človeka boji. Sam sem več kot 30 let v gozdu in sem ga srečal dvakrat, večina običajnih sprehajalcev pa nikoli,« v smehu doda Tavčar in pogovor sklene z bolj resnim opozorilom, »najbolj nevarna žival v gozdu je klop! Če se že ne zaščitite z repelenti, se doma obvezno preglejte, posledice borelije so lahko res hude, govorim iz lastnih izkušenj.«

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista z dne, 25. julij 2019.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava