Pokrajine: Dolenjska od Kolpe do Sotle in roba Ljubljane

14.8.2019 | 13:30

Dolenjska pokrajina bi štela 32 občin (Brežice, Črnomelj, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostanjevica na Krki, Kostel, Krško, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog – Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Radeče, Ribnica, Semič, Sevnica, Sodražica, Straža, Šentjernej, Škocjan, Škofljica, Šmarješke Toplice, Trebnje, Velike Lašče in Žužemberk), obsegala bi 4.320,8 km2.

Novo mesto - Strokovna skupina za ustanavljanje pokrajin pod vodstvom prof. Boštjana Brezovnika je včeraj predstavila osnutek zakonodaje za bodočo pokrajinsko razdelitev. Če bo ta potrjena, bomo 1. januarja 2023 dobili 11 pokrajin, katerih sedeži bodo sedanje mestne občine.

Dobili bi Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Avtorji osnutka zakona predlagajo, da sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin ne bi bil v istem, ampak različnih krajih pokrajine. Predlagane sedeže pokrajinskega sveta in sveta občin pa bi lahko pokrajinski sveti spremenili in določili s statutom pokrajine.

Dolenjska pokrajina bi imela sedež v Novem mestu, sedež pokrajinskega sveta v Krškem in sedež sveta občin v Kočevju. Vanjo bi bilo vključenih 32 občin in sicer vse občine sedanjih statističnih regij Jugovzhodna Slovenija in Posavje (razen Bistrice ob Sotli) ter občine Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Škofljica in Velike Lašče.

Taka pokrajina bi bila s približno 283.000 prebivalci ena največjih, njen pokrajinski svet pa bi štel 42 članov.

Koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča, je že julija na srečanju v državnem svetu napovedal Brezovnik. Izbiri takšnega izhodišča pa je botrovalo tudi dejstvo, da so ga podprli v združenjih občin.

Ljubljana samostojna pokrajina

Predlagajo, da bi bila Mestna občina Ljubljana samostojna pokrajina. Maribor bi bil sedež Zahodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Lenartu. Južno Štajerska pokrajina bi imela sedež v Celju, sedež pokrajinskega sveta v Žalcu, sedež sveta občin v Zagorju ob Savi. Ptuj pa bi bil sedež Vzhodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Ormožu, sedež sveta občin pa v Ljutomeru.

Sedež Pomurske pokrajine bi bil v Murski Soboti, sedež pokrajinskega sveta v Lendavi, sedež sveta občin v Gornji Radgoni. Koroška pokrajina bi imela sedež v Slovenj Gradcu, sedež njenega pokrajinskega sveta v Ravnah na Koroškem in sedež sveta občin v Dravogradu. Za sedež Savinjsko-šaleške pokrajine bi določili Velenje, za sedež njenega pokrajinskega sveta Šoštanj in sedež sveta občin Mozirje.

Kranj bi določili kot sedež Gorenjske pokrajine, medtem ko bi bil sedež njenega pokrajinskega sveta v Domžalah in sedež sveta občin na Vrhniki. Goriška pokrajina bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin pa v Idriji. Sedež Primorsko-notranjske pokrajine pa bi bil v Kopru, medtem ko bi za sedež pokrajinskega sveta v tej pokrajini določili Postojno in za sedež sveta občin Sežano.

B. B.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava