Župani občin ob južni meji ograjo vidijo kot nujno zlo

29.8.2019 | 10:20

Ograja na južni meji s Hrvaško. (Foto: M. Ž.)

Črnomelj, Metlika, Kočevje, Kostel - Župani občin ob južni meji so do ograje na meji kritični, a jo pretežno vidijo kot nujno zlo. Izpostavljajo potrebo po večji prisotnosti varnostnih organov tako na meji kot tudi v mestih. Dodatno ograjo na južni meji postavljajo na območju Občine Črnomelj, ostale občine informacij o postavitvi dodatne ograje na njihovem območju še nimajo.

Na Občini Črnomelj so za STA potrdili, da je podjetje, ki ga je ministrstvo za javno upravo izbralo prek javnega razpisa, začelo postavljati štiri kilometre panelne ograje med krajema Zilje in Žuniči. S policijo in ministrstvom za notranje zadeve redno komunicirajo, sodelovanje pa ocenjujejo kot konstruktivno. Zaradi poletja in lepega vremena je prehodov meje v tem času več, ocenjujejo na občini Črnomelj. Ograja je po njihovem mnenju nedvomno velika pomoč policiji, a pri tem opozarjajo, da bi bilo za bolj učinkovito nadzorovanje meje to potrebno še dodatno podkrepiti s tehničnimi sredstvi in večjim sodelovanjem domačinov. To sicer zaenkrat teče lepo, a bi z večjo asistenco varnostnih organov to lahko počeli bolj učinkovito, so še navedli na občini.

Županov drugih obmejnih občin ni še nihče obvestil glede postavljanja dodatne ograje. "Kot mi je pa znano, MNZ ne želi izdati lokacije, kje bo to postavilo, in ne pričakujem, da bi o tem komunicirali z občino," je za STA dejal župan Ilirske Bistrice Emil Rojc. "Res je, da bi bilo lepše, oz. da bi ljudje in živali lažje sobivali v okolju, če te ograje ne bi bilo, ampak to ograjo jemljem kot nujno zlo in prepričan sem, da je potrebna," je dodal.

Podobno je ocenil tudi župan metliške občine Darko Zevnik, ki meni, da je mejo mogoče zavarovati tudi drugače. Težav z nezakonitimi migracijami v občini nimajo, saj jih je po županovih besedah manj kot v lanskem letu in so bolj razpršene.

Župan Občine Kostel Ivan Črnkovič je za STA ocenil, da ograja ne doprinaša k varovanju ljudi in premoženja, saj migranti kljub mreži enostavno prestopajo mejo tudi na mestih, kjer mreža stoji. Izpostavil je, da mreža povzroča škodo. V Kostelu tako ribiči zaradi nje ne morejo dostopati do Kolpe, zato je ribolov zamrl, medtem ko na hrvaški strani ribolov ni oviran. "Enako velja za področje turizma, saj turisti k nam ne pridejo, ker imajo otežen dostop do Kolpe," je še dejal župan. Ocenil je, da nezakonite prestope meje v občini občutijo zelo boleče, saj jim z vdori v domove migranti povzročijo škodo, ki jim je "nobena zavarovalnica niti država, ki je kriva, da se to zgodi, ne povrne". Prav tako po županovih besedah zaradi tavanja migrantov po vaseh v občini ni ustrezno poskrbljeno za varnost prebivalcev.

"Fizične ovire na meji so v nasprotju z evropsko idejo o prostem prehodu ljudi in grob poseg v način življenja v multikulturni in odprti Istri," so za STA sporočili z Mestne občine Koper. Na občini obžalujejo, da država za varovanje meje in v boju z organiziranim kriminalom daje prednost ograjam in rezilni žici, ki so narode v Istri ločevale v najbolj tragičnem poglavju naše skupne zgodovine, namesto da bi se oprla na sodobno tehnologijo in skupaj s svojimi partnericami v Evropski uniji več sredstev in napora vložila v odpravljanje vzrokov za migracije v državah izvora. Hkrati pa so dodali, da so fizične ovire po mnenju strokovnjakov vendar učinkovito orodje proti nezakonitim prehodom meje.

Župan Občine Kočevje Vladimir Prebelič je za STA dejal, da v občini še niso zaznali kaznivih dejanj, povezanih z migranti, so pa v Kočevju zaznali porast števila kaznivih dejanj zaradi odsotnosti policije, ki namesto mesta varuje južno mejo. Prebelič meni, da ukrep postavljanja ograje ni ustrezen. Po njegovih besedah se ljudje z obmejnega pasu ne umikajo zaradi migracij, temveč zaradi centralizacije države in dejstva, da vlada ne posveča pozornosti regionalnemu razvoju.

Ministrstvo za javno upravo je naročilo za dobavo in postavitev ograje na meji s Hrvaško oddalo srbskemu podjetju Legi-SGS. Za dobrih 40 kilometrov ograje bodo odšteli 4,8 milijona evrov. Po novem naj bi dolžina ograje, ki je postavljena prekinjeno vse od Obale do Pomurja, prvič presegla 200 kilometrov in tako dosegla kar tretjino celotne južne meje, je pred dnevi poročal POP TV. Kje natančno bodo ograjo postavili, na ministrstvu za notranje zadeve ne razkrivajo, saj postavitev začasnih tehničnih ovir poteka skladno s sprejetim načrtom, ki je označen s stopnjo tajnosti. "Konkretno kdaj, kje in v kakšnem obsegu, pa se odloča na podlagi konkretnih ocen in predlogov slovenske policije," so prejšnji mesec navedli na ministrstvu.

STA

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava