kronika

Ne nasedajte spletnim goljufijam!

11.9.2019 | 11:40 | M. Ž.

Primer t.i. direktorske goljufije (Vir: SI-CERT, policija.si)

Ljubljana - Iz Generalne policijske uprave so sporočili, da na policiji ugotavljajo, da so slovenske družbe in organizacije v zadnjem obdobju ponovno tarča spletnih goljufov. Gre za t.i. direktorske prevare, pri katerih goljufi v imenu direktorja običajno računovodstvu družb pošiljajo elektronska sporočila z navodili o nakazilu več deset tisoč evrov na transakcijski račun v tujini. Gre za lažna sporočila, zato ne nasedajte goljufom, opozarjajo na policiji.

Policija je v zadnjih dveh tednih na območju policijskih uprav Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica obravnavala več omenjenih spletnih goljufij, pri čemer so slovenski subjekti bili oškodovani za v skupni višini preko 300.000 evrov.

"V tovrstnih goljufijah storilci preko javno dostopnih podatkov na spletu poiščejo družbo ali organizacijo, nato pa najpogosteje na elektronski predal tajništva ali računovodstva pošljejo lažno sporočilo.

V sporočilu se predstavijo kot direktor družbe, pri čemer prejemnika skušajo prepričati, da opravi nakazilo denarja na določen transakcijski račun v tujini. Prav tako naprošajo za preverjanje trenutnega stanja finančnih sredstev na računu družbe in možnosti takojšnjega plačila, pri čemer posredujejo vse potrebne podatke prejemnika nakazila. Največkrat gre za transakcijski račun fizične ali pravne osebe v Veliki Britaniji in Španiji.

Imetniki bančnih računov so t .i. denarne mule, ki nakazan znesek praviloma takoj dvignejo in po drugi denarni poti, ponavadi z nakazilom preko plačilnega sistema Western Union, prenakažejo goljufom, določen znesek pa obdržijo kot provizijo za opravljeno storitev. Ker ti plačilni sistemi ne omogočajo popolnega sledenja denarnim transakcijam, je lahko na ta način sled za denarjem izgubljena," so na Generalni policijski upravi orisali postopek prevare.

Zato ponovno opozarjajo vse družbe in organizacije, naj bodo pozorni na morebitna prejeta tovrstna elektronska sporočila, predvsem kadar gre za sumljiva naročila za izvedbo takojšnjih plačil v tujino, še posebej osebam, s katerimi družba do sedaj ni poslovala ali pa pošiljatelj obvešča o nenadni menjavi številke transakcijskega računa.

Ob prejetju sumljivega elektronskega sporočila o nakazilu denarja svetujejo, da  preverijo elektronski naslov pošiljatelja, ki je običajno podoben direktorjevemu, storilci namreč elektronsko sporočilo priredijo na način, da se v glavi sporočila izpiše pravo direktorjevo ime in priimek, pri ogledu zaglavja (podrobnosti o pošiljatelju) pa je razviden elektronski naslov, ki dejansko ni direktorjev oz. je lažen, običajno pa vsebuje besede (domene) mobile-cable.com, naver.com, zoho.eu, aol.com, aol.de. Prav tako naj preverijo pristnost vsebine elektronske pošte pri odgovornih osebah v družbi in ugotovijo, ali sploh obstaja podlaga za tovrstno nakazilo pri odgovornih osebah.

Če pride do tovrstne goljufive transakcije, predlagajo, da o tem takoj obvestijo banko, s katero poslujejo, in zadevo prijavijo najbližji policijski enoti.

Kriminalistična preiskava v tovrstnih primerih poteka v smeri preiskovanja sumov storitve kaznivega dejanja goljufije in zlorabe osebnih podatkov.

‹ nazaj