Ovrgli stereotip o škodljivosti šmarnice

12.9.2019 | 18:30

Monografijo so predstavili mag. Dušan Štepec, dr. Majda Zorec Karlovšek, dr. Mitja Kolar in in dr. Jernej Iskra. 

Monografijo so predstavili mag. Dušan Štepec, dr. Majda Zorec Karlovšek, dr. Mitja Kolar in in dr. Jernej Iskra. 

Nabito polna zidanica Društva vinogradnikov »Lisec« Dobrnič

Nabito polna zidanica Društva vinogradnikov »Lisec« Dobrnič

Predsednica Društva vinogradnikov »Lisec« Dobrnič Anica Maraž in Drago Stopar

Predsednica Društva vinogradnikov »Lisec« Dobrnič Anica Maraž in Drago Stopar

Lisec - V zidanici Društva vinogradnikov Lisec Dobrnič so včeraj pripravili predstavitev strokovne monografije o šmarnici, ki je prva celovita študija o samorodni trti šmarnici na Slovenskem. V monografiji so avtorji prispevkov ovrgli teze o njeni škodljivosti za človekovo zdravje zaradi vsebnosti metanola.

Samorodne trte so pri nas udomačile ob koncu 19. stoletja, saj so bile odporne na trtno uš, ki je precej zdesetkala naše vinograde. Pred stotimi leti se je odnos oblasti in strokovnjakov do samorodnih trt spremenil, kajti šmarnica je začela vedno bolj ogrožati produkcijo in prodajo kakovostnih vin. Z različnimi odredbami so takratne oblasti poskušale gojenje samorodnic, pridelavo njihovega vina in njegovo prodajo omejiti. Čedalje bolj se je začel uveljavljati stereotip o neizmerni škodljivosti šmarnice zaradi prevelike vsebnosti metanola, zato so odtlej gojenje in pitje šmarnice vse pogosteje odsvetovali.

»Šmarnica ima več kot stoletno tradicijo na Slovenskem in prav je, da ji enkrat posvetimo strokovno delo. Hoteli smo streti ta negativni stereotip, ki je zrasel okrog šmarnice, da je to nevarna trta in da vino iz nje slabo vpliva na zdravje človeka. Z različnimi študijami smo to ovrgli. Ni glavni škodljivec v šmarnici oz. samorodnicah metanol, temveč je prekomerno uživanje alkohola. Paziti je treba, da smo zmerni uživalci alkohola oz. vina. Šmarnica pa zaradi tega, ker vsebuje nekaj več metanola, ni nič bolj nevarna od drugih vin,« je poudaril urednik monografije mag. Dušan Štepec, sicer znani dolenjski etnolog. 

V monografiji so objavljeni trije prispevki, ki z medicinskega, enološkega in kemijskega ter kulturnozgodovinskega vidika predstavljajo značilnosti samorodne trte šmarnice, njeno zgodovino, rojstvo stereotipa o njeni škodljivosti, odnos Slovencev do uživanja vina iz samorodnic ter zakonodajo, ki preprečuje sajenje samorodnic in izdelavo vina iz njih.

Pri raziskavah sta sodelovala dr. Mitja Kolar in dr. Jernej Iskra, izredna profesorja z Oddelka za kemijo in biologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki sta predstavila rezultate analize vsebnost metanola v vzorcih mošta šmarnice, ki so bili odvzeti iz vinogradov na Liscu. »Številke, ki smo jih dobili, kažejo, da ima šmarnica sicer nekaj več metanola kot žlahtna vina, ampak te številke so vseeno zanemarljive v primerjavi s tem, koliko bi ga morale imeti, da bi se kazal toksičen efekt,« je dejal dr. Iskra in ob tem dodal, da so ljudje lahko povsem brez strahu, če popijejo kakšen kozarček šmarnice.

Na predstavitvi monografije se sodelovala tudi dr. Majda Zorec Karlovšek, sodna izvedenka za forenzično toksikologijo, ki v svojem prispevku zatrjuje, da pitje šmarnice nima neposrednega vpliva na človekovo zdravje in obnašanje zaradi vsebnosti metanola. Na njegovo zdravje in počutje bolj vplivajo druge sestavine v vinih, zlasti navadni alkohol.

Kot še dodaja Štepec, so želeli s to monografijo šmarnico opredelili kot del identitete določenih krajev vinogradniških območij. »Eden od teh je tudi Lisec, kjer se je še nekaj šmarnice ohranilo. Če gledamo z vidika varovanja kulturne dediščine, se sprašujemo, zakaj ne bi del te tradicije ohranili.«

Zaradi pridelave grozdja brez škropiv se ji po besedah sogovorcev obeta lepa prihodnost.

Besedilo in fotografije: R. N.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava