Nataša in Vesna sta se postavili v vrsto

18.9.2019 | 15:15

Vesna Drnovšek in Nataša Mirtič

Krško - V Galeriji Krško je na ogled razstava akademskih grafičark Novomeščanke Nataše Mirtič in Vesne Drnovšek iz Zagorja Dve v vrsto. Gre za nekoliko nenavadno oziroma bolj rečeno neobičajno razstavo. Pod vsa razstavljena dela sta namreč podpisani obe umetnici, ki sta, čeprav živita na različnih koncih Slovenije, usodno povezani.

Spoznali sta se med študijem na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, kjer sta bili sošolki tako na dodiplomskem študiju slikarstva pri profesorju Andreju Jemcu, kot tudi na magistrskem študiju grafike pri profesorju Lojzetu Logarju, v stiku pa sta ostali do danes, čeprav je od konca študija preteklo že za eno polnoletnost let.

Da sta pod deli podpisani obe, ni naključje, saj sta vsako od razstavljenih grafik ustvarili skupaj, vsaka je prispevala svoje matrice, ki so nekatere tudi predstavljene na razstavi. S tem na simbolni ravni predstavljata prepletenost in dopolnjenost njunega delovanja na več ravneh. Če lahko tovrstno sodelovanje dveh slogovno na nek način precej različnih avtoric označimo za inovativno in hkrati drzno, lahko z enakimi pridevniki označimo tudi pristop kustosinje razstave Nine Sotelšek, ki se je odločila, da bo v spremnem besedilu dala besedo umetnicami v obliki intervjuja, v katerem sta sami spregovorili o razstavljenih delih in njunem sodelovanju.

Čeprav ju marsikdaj označujejo za naslednici tako imenovane Ljubljanske grafične šole, sami tega ne čutita tako, saj je njuno ustvarjanje precej samosvojo, kar je nedvomno tudi vpliv profesorja Lojzeta Logarja, ki je študente vzpodbujal k raziskovanju in iskanju lastnega izraza, kar sta sošolki tudi s pridom izkoristili.

Pri tokratni razstavi gre za neke vrste reciklažo. Nataša je že v preteklosti rada ponovno uporabila že uporabljene matrice in jih med sabo kombinirala ter tako ustvarila nova dela, tokrat pa sta to storili skupaj in prišli do zanimivih kompozicij. A pojem reciklaža se pri razstavljenih delih s tem še ne konča, najdemo ga tudi v Vesninih odtisih najdenih predmetov. V intervjuju Vesna tudi pojasni korenine njene in verjetno tudi njune nagnjenosti k recikliranju: »Recikliranje se je pojavilo iz nuje, ker sem bila že na faksu brez denarja. Takrat sem ponovno delala z že uporabljenimi ploščami, z matricami, ki so ležale naokoli. Obrnila sem ploščo in delala svojo podobo.« 

Nataša sicer reciklažo razume drugače. Da bi začela reciklirati, se je morala osvoboditi tega, da mora biti matrica uporabljena le enkrat in oštevilčena. Potem je začela matrice najprej dodelovati in jih dodelane ponovno uporabljati, kasneje pa stare matrice kombinirati z novimi. »V nasprotju z Vesno delam grafike, ki jih je težje dodelovati, zato jih raje vkomponiram v nove,« svoj pristop k reciklaži pojasni Nataša Mirtič. Kljub različnemu slogu in pristopu pa njuna skupna dela, njuna izmenjava matric, deluje kompaktno in sporočilno enotno. Kostosinja Nina Sotelšek je njuno sodelovanje posrečeno opisala z ugotovitvijo, da v vsaki Nataši najdemo Vesno in v vsaki Vesni prepoznamo Natašo.

Razstava Dve v vrsti bo v Galeriji Krško odprta do 13. oktobra.

Igor Vidmar

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava