Peti Dnevi Kočevarske kulture

24.9.2019 | 15:30

Do konca tedna se bo v Kočevju zvrstil niz dogodkov. (Foto: M. G.)

Kočevje - V Kočevju so se včeraj začeli peti Dnevi Kočevarske kulture. Ti so nastali na pobudo občine Dolenjske Toplice, da bi širši javnosti predstaviti živo kulturno dediščino Kočevarjev, ki so stoletja v sožitju živeli na nekdanjem nemškem jezikovnemu otoku na Kočevskem. K skupnemu projektu so povabili tudi občini Semič, ki je bila gostiteljica prireditve lani, in Kočevje, gostiteljica večdnevnega letošnjega dogajanja, koordinator dogodkov pa je javni zavod za Turizem in kulturo Kočevje.

Včerajšnja slovesnost pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja in predstavitev zloženke Krožna pot po opustošenih kočevarskih vaseh sta bili uvod v zares pester preplet dogodkov, ki se bodo odvijali do konca tega tedna.

»Zgraditi želimo most s preteklostjo in sedanjostjo ter seveda vse skupaj povezati tudi s prihodnostjo,« si želi ne le kočevski župan dr. Vladimir Prebilič, ki je na kratko povzel Kočevarsko zgodovino in usodo ter narodnostne skupine, ki ji je druga svetovna vojna po 600 letih pregnala s svojih ognjišč.

»Tako kot smo Slovenci skozi tisočletje in več ohranili – kljub tujim gospodarjem – svojo etnično in jezikovno bit, so Kočevarji, v soočanju s trdo, neprijazno naravo, s stoletjem in več turških vpadov ter v tujem jezikovnem in etničnem okolju ohranili in razvili svojo etnično bit, jezik in kulturo,« je dejal Borut Pahor in se zahvalil občinam, ki pripravljajo te dneve, rekoč, da tudi tako spoštujejo kulturo ljudi, ki so bili nekoč del naše skupne zgodovine.

Pred tem je v središču Kočevja odkril ploščo Romanu Erichu Petschetu, pomembnemu meščanu kočevarskih korenin. Kulturni program so v starih, zeleno belih kočevarskih nošah sooblikovali člani društva Kočevarjev staroselcev in baritonist Steven Scheschareg, rojen avstrijskim staršem iz okolice Kočevja. Na klavirju ga je spremljal domačin Erik Šuler, profesor na Glasbeni šoli Kočevje.

Podrobnejši program 5. Dnevov Kočevarske dediščine v priponki.

M. G.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava