kultura

Uspešen suhokranjski podjetnik predstavil knjigo

5.10.2019 | 18:00 | Besedilo in fotografije: R. N.

Na predstavitvi knjige se je zbralo kar precej ljudi.

Brigita Lavrič je vodila pogovor z avtorjem knjige Jožetom Štuparjem.

Dvor - Jožeta Štuparja iz Sadinje vasi pri Dvoru mnogi Suhokranjci poznajo kot uspešnega poslovneža, kot solastnika podjetja Keko-Oprema iz Žužemberka, le nekateri pa vedo, da je nedavno izdal tudi knjigo z naslovom O medvedjem žolču in druge prigode. Z avtorjem se je včeraj v Železolivarskem muzeju in galeriji na Dvoru pogovarjala Brigita Lavrič, članica Kulturnega društva Dvor, številni obiskovalci pa so poleg predstavitve knjige izvedeli tudi marsikatero zanimivost iz njegovega življenja.

»Knjiga govori o resničnosti, a se vendar bere kot roman. Lahko bi ji rekli potopisna, če bi bila njena pozornost usmerjena le v tuja mesta in pokrajine, kulture in dežele. Pa ni, čeprav zajema vsebino predvsem iz pripovedovalčevih potovanj po širnem svetu in njegovih srečanj s tamkajšnjimi ljudmi in mesti. Lahko bi ji rekli avtobiografska, saj veliko svoje snovi črpa iz resničnih prigod pripovedovalca, a tudi to ni, saj njen fokus ni ozko omejen na pripovedovalca oz. na njegovo življenjska zgodbo,« je v spremni besedi zapisala Lučka Zorko.

Knjiga ni nastala kot načrtna zamisel, temveč bolj po naključju, je uvodoma dejal avtor knjige Jože Štupar. »Med letoma 2000 in 2010 sem bil zaradi službenih obveznosti več v zraku kot na tleh. Na dolgih letih ima človek čas za razmišljanje in pisanje in takrat so nastali številni zapiski o zanimivih dogodkih, ki so se mi zgodili. Zapisal sem jih zgolj zato, da jih ne bi pozabil.«

Ko se je nekega dne lotil »pospravljanja« po računalniku, je skorajda vse zapiske zbrisal, a na srečo se je odločil, da tistega gumba pobriši, vendarle ni pritisnil. »Kaj pa če bi dal tole nekomu pregledati, sem si dejal. Da nekdo vsaj slovnično popravi, ker nikoli nisem blestel v slovenščini in morda po delčkih objavim na spletu,« je včeraj dejal na predstavitvi dejal Jože Štupar. Lektorica Lučka Zorko ga je nato spodbudila, da zapiske strni v knjigo, ki je razdeljena na posamezna poglavja. Zajemajo dogodke iz potovanj predvsem v azijske dežele – Kitajska, Koreja, pa nekdanja Sovjetska Zveza, dobršen del knjige pa opisuje tudi Ameriko. »Ko sem bil prvič v Koreji, se mi je zdelo, kot da sem na Marsu. Vsa hrana peče, v gostilni ljudje sedijo po tleh. Takrat sem si dejal nikoli več, a kasneje sem Korejo obiskal še velikokrat. Za Japonce pa misliš, da nič ne razumejo, a vse razumejo, le delajo se, da ne razumejo,« je povedal avtor knjige. Na vprašanje, kakšni pa smo Slovenci, je kot iz topa ustrelil, da smo "zateženi". »Imamo probleme sami s sabo in s sosedi.«

V vseh teh letih je spoznal, kako deluje svetovno gospodarstvo. »Američani mislijo, da če svet ne bo ameriški, ga en bo. Kitajci mislijo, da mora biti njihov, Rusi pa ne vedo, kam bi se obrnili,« opiše svetovne razmere na trgu. Svoj osebni pogled je zapisal tudi v zadnjem poglavju knjige in kot pravi, kdor se z njim ne strinja, lahko to vzame kot mnenje nekoga in ne kot sveto resnico. Glavni in večkrat izpostavljeni vrednosti, ki nam ju želi knjiga podariti, sta človeška ustvarjalnost in zdrava pamet, je med drugim zapisala Lučka Zorko. »Zato ima besedilo tudi etično vrednost, ki je v tem času nikakor ne gre podcenjevati saj jo preprosto potrebujemo, da lahko ostanemo prisebni.«

Knjiga, ki je izšla pri Zavodu Volosov hram, je preprosta in številni jo bodo hitro prebrali, se ob njej tudi nasmejali, njena vsebina pa bo morda tudi koga presenetila in mu dala misliti.

‹ nazaj