dolenjska

Hrovatič za obrazložitev določenih nepoštenih praks

16.10.2019 | 13:35 | STA, M. Ž.

Igor Hrovatič (Foto: B. D. G., arhiv DL)

Ljubljana - Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Novomeščan Igor Hrovatič veliko pozornosti namenja nepoštenim praksam v verigi, pri tem pa, kot poroča STA, ugotavlja, da deležniki isto nepošteno prakso različno razumejo. Po njegovem mnenju bi moral pripravljavec zakona obrazložiti oz. tolmačiti, kaj pravzaprav pomeni določena nepoštena praksa.

Razumevanje nepoštenih praks je izredno široko, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Hrovatič. Določene so v zakonu sicer nedvoumno napisane, določene pa se lahko razumejo tudi drugače. Npr. umik pokvarljivega blaga s trgovske police, za katere proizvode to velja, ali veljajo določila člena zakona, ki govori o nepoštenih praksah, tudi za tiste trgovine, ki niso živilske, prodajajo pa hrano za živali, npr. testenine.

Varuh sicer ugotavlja, da imajo dobavitelji in kupci oz. predelovalci in trgovci sklenjene pisne pogodbe, ki so obvezne od začetka leta. Ob tem pa je opozoril, da ima pri pridobivanju podatkov omejene pristojnosti, predvsem v smislu, ko določen deležnik določene podatke klasificira kot poslovno skrivnost. Tako razmišlja, da bi podatke, ki jih rabi za reševanje konkretne zadeve in jih deležnik opredeli kot poslovno skrivnost, pridobil s pomočjo agencije za varstvo konkurence, je navedla STA.

Hrovatič je pregledal vrsto pogodb, kako so v njih dogovorjena pravila npr. glede akcij. Do akcij se pristopa na različne načine: kot promocija kupca ali kot akcija kupca. Tu ni bilo odstopanj, je dejal in ocenil, da so odnosi med dobavitelji in kupci urejeni.

Precej pozornosti je namenil tudi področju sadja in zelenjave, kjer je ugotovil, da dogovori s trgovci držijo, cene so zadovoljive. Je pa varuh s strani trgovcev dobil pripombo, da so pridelovalci zelenjave med seboj premalo povezani, in da je treba narediti več na samem povezovanju.

Medtem je s strani dobaviteljev oz. pridelovalcev dobil dve pripombi. Prva se nanaša na sledljivost (v velikih trgovinah je pri zelenjavi naveden dobavitelj, ne pa pridelovalec, kar bi si ti želeli), druga pa je vezana na neke vrste reševanje problematike samooskrbe, da bi se jim priznavala proizvodna cena proizvodov.

"Smatram, da ima potrošnik pravico dobiti informacijo, kdo je pridelovalec določene zelenjave," se je varuh strinjal s pripombo pridelovalcev.

Zakon sicer določa izjemo pri nepoštenih praksah, te namreč ne veljajo za člane zadrug. Varuh se sprašuje, kako se ta izjema pozna v sami verigi med kupcem in dobaviteljem, zadruga je namreč lahko tudi kupec, če kupuje od kmetov. "To je specifično in mislim, da se bo treba pogovoriti o tem tudi na ravni države, ko se bo v slovensko zakonodajo implementirala evropska direktiva o nepoštenih praksah v tem delu," je dejal.

Hrovatič se zdaj ukvarja s problematiko zaustavitve odkupa mesa goveda oz. bikov, starih nad 24 mesecev, o čemer je bil obveščen pretekli teden. Kupci so namreč obveščali dobavitelje, kot so recimo zadruge, da zaradi ugotovitev inšpekcije zaustavljajo odkup goveda nad 24 mesecev.

"Mislim, da je bila ugotovitev s strani inšpekcije v tej smeri, da je ugotovila, da je na trgovskih policah ali tudi na liniji predelave meso živali, starejših od 24 mesecev, medtem ko je potrošniku predstavljeno kot meso živali, starih do 24 mesecev. Če je tako, gre za nepošteno prakso," je poudaril.

Kot je dodal, "ne govorimo o novih predpisih, temveč predpisih, starih 10 in več let, in praksah, ki so se izvajale ves ta čas". Rejci so po njegovih pojasnilih sklepali pogodbe tudi za tovrstne živali, odkupovalci pa so meso odkupovali po različnih cenah - kot do 24 mesecev ali nad 24 mesecev.

Trenutno dobavitelji lahko živali plačajo rejcu kot meso živali, staro 24 mesecev. Deležniki želijo rešitev, po varuhovem mnenju je ta sprejemljiva in skladna s predpisi - da se pravilnik, ki to določa, spremeni tako, da se ta kategorija bikov do 24 mesecev podaljša do 30 mesecev, kar naj bi bilo skladno z evropsko uredbo.

‹ nazaj