Dolina žeje: Ko je bila glasba zrcalo družbe

28.10.2019 | 09:00

Na predstavitvi knjige v Rumanji vasi je nastopila še skupina Bajta 23, v kateri igrajo Janko in Iztok Šali ter Rok Klobučar. V sobotnem večeru se jim je pridružil še Štefan Koncilja.

Robert Kren in urednik Franci Šali.

Rumanja vas - KUD Straža je izdala knjigo Dolina žeje, Pank zgodba v Občini Straža, v kateri je urednik Franci Šali objavil nekatere zapise pokojnega Branka Koncilje in spomine njegovega bratranca in glasbenega sopotnika Štefana Koncilje ter pričevanja številnih drugih, ki so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja majhno Rumanjo vas postavili na glasbeni zemljevid sveta.

Da se je tedaj v vasici ob Krki zgodil pank, da gre zahvala trem bratrancem, poleg omenjenih še pokojnega Tineta, in njihovi druščini, da je v tamkajšnjem mladinskem domu nastopilo nemalo kasneje zelo uveljavljenih pank in rock zasedb, denimo hrvaške Majke, ste verjetno že slišali. A v času, ko je na tedanje dogajanje živ le še spomin tistih, ki so mladost preživeli ob bolj trših in hitrejših kitarskih zvokih, je knjiga, ki je izšla v 250 izvodih, odličen poklon mladostni ustvarjalnosti in opomnik današnji družbi, v kateri se zdi, da je ostala brez tovrstnih upornikov.

Robert Kren je v sobotnem večeru na odlično obiskani predstavitvi knjige v pogovoru z urednikom Šalijem ne zgolj predstavil, kako se je vsa zgodba sploh začela z odsluženimi kantami olja namesto bobnov in nadaljevala do koncertov domačih in tujih zasedb ter gostovanj pank skupin iz Rumanje vasi in okolice še drugod, ampak predvsem orisal pokojnega Braneta v vsej njegovi kompleksni, glasbeno-filozofski luči.

»Nisem želel ostati v nekem moralnem dolgu do nekoga, ki sem ga globoko cenil,« je enega od razlogov za izdajo knjige povedal Šali, ki je Branetove zapiske pri sebi hranil več kot dve desetletji. Med njihovim urejanjem je govoril z nekaterimi protagonisti tedanjega dogajanja, si pomagal s časopisnimi arhivi in drugimi viri. »Začutil sem, da je mladi rod tudi tu v tej vasi hrepenel po bolj resničnem svetu, ki bi bil manj ideološko in religijsko izrabljen, bolj pošten,« je še povedal Šali in o Branetu nadaljeval, da so njegovi zapiski tudi družbena kritika, zgolj moralisti bodo v njej videli pornografijo ali zavoženo življenje: »Jezik te glasbe je treba razumeti ne le skozi ušesa, ampak tudi srce, razum in vest.«

Tekst in foto: Mirjana Martinović

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava