»Arhivov nimamo, zato kopljemo po zemlji«

2.11.2019 | 09:40

Jamar Bojan Vovk je 18. oktobra letos iz jame, kjer so umirali ranjenci, prinesel tudi ostanek lisic iz žice, v katere so bili umorjeni zvezani.

Ljubljana, Kočevje - Pred dnevi je v prostorih Družine dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, s sodelavci predstavil brezno pod Macesnovo gorico, v katerem so v globini približno dvajsetih metrov naleteli na posmrtne ostanke po vojni umorjenih.

Kot pravi Dežman: »Mi arhivov nimamo, zato kopljemo po zemlji.« Raziskovanje polpretekle zgodovine bodo nadaljevali prihodnje leto.

Na novinarski konferenci so sodelovali: speleolog dr. Andrej Mihevc, arheolog dr. Uroš Košir, predsednik komisije dr. Dežman in kriminalistični svetnik Pavel Jamnik.

Eno je ostanek lesene škatle za električne detonatorje,

Po besedah direktorja Komunale Kočevje Marka Kljuna so z delovnimi stroji od začetka avgusta do pred kratkim na površini 800 kvadratnih metrov izkopali tri tisoč kubičnih metrov materiala in naleteli na prve posmrtne ostanke. Jamar Bojan Vovk je iz jame, kjer so umirali ranjenci, prinesel dva predmeta: ostanek lesene škatle za električne detonatorje in ostanek žice, s katero so bili umorjeni zvezani.

Po Dežmanovem mnenju se zdaj odpirajo vprašanja: kdo je moril in miniral, ukazal umore in miniranje. Vse skupaj je zavito v tančico skrivnosti, saj tisti, ki bi o žrtvah morali kaj vedeti, vztrajno molčijo. Od tistih, ki so obstreljeni, a brez hujših ran preživeli padec v brezno, se jih je rešilo vsaj sedem. Njihova pričevanja zdaj povezujejo z letošnjimi odkritji v jami. Prav tako Macesnovo gorico kot morišče in grobišče Slovencev potrjujejo rezultati arheoloških in topografskih raziskav.

V Kočevski Rog odpeljanih najmanj 1.500 Slovencev

Pogled, verjetno prvi po 74 letih, v jamski prostor v jami pod Macesnovo gorico, kjer so umirali ranjenci.

O številu žrtev v jami še ugibajo. Dejstvo, da je bilo v vrtači pred breznom, kjer so žrtve slačili, v dveh raziskavah najdenih več kot 60 kilogramov predmetov, govori o velikem dogodku. Med drugim so našli 185 križcev, 146 svetinjic, številne pasne spone in druge dele opreme.

»Po zbranih podatkih je bilo v Kočevski rog odpeljanih najmanj 1500 Slovencev. Raziskava bo pokazala, koliko jih je bilo pobitih v jami pod Macesnovo gorico. Potem bomo vedeli, ali je potrebno še naprej iskati še eno jamo v območju Ušivih jam,« meni Dežman, ki je na podlagi izjave Zdenka Rotarja, da pozna vsaj enega od storilcev, v imenu komisije naslovil vprašanje o tem dogodku med drugim tudi na Zvezo združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB), vendar odgovora o morebiti še živečih udeležencih zločina ni prejel.

Kriminalistični svetnik Pavel Jamnik pravi, da je Kočevski rog sinonim za množične poboje na območju Slovenije, da kriminalisti v zadnjih dvajsetih letih niso odkrili morebitnih krivcev, a dokler bo obstajala možnost, da so priče dogodkov še žive, kriminalistična policija ne bo mirovala.

Kot je za časopis Delo povedal kočevski župan dr. Vladimir Prebilič, so morišča na njihovem območju dejstvo in da smo vsi skupaj predolgo gledali stran. »Žal nimamo vzvodov, da bi zgodovino spremenili, saj se taki dogodki po vojni ne bi smeli zgoditi. Upam, da bo vse skupaj potekalo skladno s pieteto,« pravi Prebilič.

Oteženo delo komisije

Komisija zdaj obravnava okoli 750 lokacij množičnih pomorov. Do konca lanskega leta je bilo raziskanih 233 grobišč in morišč, iz 129 je bil opravljen delni ali celotni prekop žrtev, v 104 primerih pa je bil s sondiranjem potrjen obstoj človeških skeletnih ostankov, nam je pojasnil Dežman. Dodaja, da so odkrili posmrtne ostanke vsaj 2532 oseb. Od teh jih je bilo pokopanih 1615, 162 grobišč in morišč je bilo v naravi.

Med raziskavami so doslej odkrili tudi več tisoč predmetov. Od sprejetja zakona o prikritih grobiščih je komisija za svoje delo vsako leto prejela po pol milijona evrov, v naslednjem proračunskem obdobju bodo prejemali 50.000 evrov manj. »Problem, na katerega bomo opozorili te dni, je, da nam pristojno ministrstvo oz. tajnik komisije ne zagotavljata pogojev za izvrševanje programa, ki ga je sprejela vlada. Zato nekaterih programskih točk ne moremo izpolniti in bo denar ostal neporabljen. Gre za administrativno dušenje dela komisije,« je prepričan Dežman.

L. M., foto: Bojan Vovk

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava