gospodarstvo

Industrijska cona Beti oživlja

3.11.2019 | 11:30 | M. Bezek Jakše

Beti, ki je bila nekdaj ponos metliškega gospodarstva, prodaja prostore, ki jih ne potrebuje več. (Foto: M. B. J.)

Beti, ki je bila nekdaj ponos metliškega gospodarstva, prodaja prostore, ki jih ne potrebuje več. (Foto: M. B. J.)

Metlika - Beti iz Metlike je bila v metliški industrijski coni Beti lastnica 30.000 m2 pokritih površin. Zdaj Beti, ki ji je od vse proizvodnje ostala le proizvodnja preje, uporablja še polovico teh površin. Poleg prostorov preje ima v uporabi še prostore nekdanje kodranke in pletilnice. Ker so prazni prostori podjetje močno bremenili, so letos veliko pozornosti namenili oglaševanju prodaje.

Njihov cilj je bil, da prodajo ali dajo v dolgotrajni najem vse prostore, ki jih ne potrebujejo več. Kot je povedala izvršna direktorica Beti Maja Čibej, je bil odziv kar dober. »Število podjetij, ki so našla prostore za proizvodnjo v naši coni, se giblje okrog osem. Nekatera so lastniki, druga najemniki. Veseli smo, da so med njimi tudi firme, ki se širijo, na primer Špica in Arex-orodjarna, in da industrijska cona oživlja. Tako so na degradiranem območju, ki meri 0,75 ha, zasedeni skoraj vsi prostori, zdaj pa si prizadevamo prodati še nekdanji šivalnico in barvarno,« je dejala Čibejeva.

Težava, ki nekatere še odvrača od nakupa, pa je, da je treba v industrijski coni Beti urediti javne poti, javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter elektroomrežje. Da pa bi to uredili, bodo morali zaradi gručaste in strnjene pozidave nekatere dele objektov odstraniti. Agencija za okolje je nedavno sklenila, da jim za to naložbo ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, saj je ocenila, da se s posegi v prostor ne bo poslabšala kakovost podzemnih ali površinskih voda.

Degradirano območje bodo začeli obnavljati na začetku prihodnjega leta. (Foto: M. B. J.)

Degradirano območje bodo začeli obnavljati na začetku prihodnjega leta. (Foto: M. B. J.)

V industrijski coni namerava občina zgraditi 463 metrov mešane kanalizacije, 717 metrov vodovoda, 290 metrov elektro-kabelske kanalizacije, 120 metrov dostopne ceste in 70 metrov interne ceste. Vsi novi vodi se bodo navezovali na že obstoječo infrastrukturo.

Kot je povedal metliški župan Darko Zevnik, metliška občina ureja industrijsko cono Beti, ker je dolžna zagotavljati razvoj gospodarstva. »Z ministrstvom za gospodarstvo smo podpisali pogodbo glede sofinanciranja. Celotna naložba bo stala 730.000 evrov, vendar bosta 500.000 evrov zagotovili EU in država, ostalo pa občina. V kratkem bo objavljen razpis za izvajalca. Dela naj bi začeli na začetku prihodnjega leta in jih končali v letu dni. Za vložek, ki ga bo prispevala občina, bo dobila športna igrišča, zemljišča, kjer bo prometna in komunalna infrastruktura, in objekt, v katerem so depoji Belokranjskega muzeja Metlika, za katere zdaj plačujemo najemnino,« je pojasnil Zevnik.

Ob tem je dodal, da je pogoj za ureditev degradiranega območja, da mora biti do konca investicije prodanih 70 odst. objektov v njem, a kot je potrdila Čibejeva, je že zdaj prodanega več. Opaža, da je predvsem letos več povpraševanja za Betine prostore, v glavnem pa se zanimajo zanje lokalna podjetja, ki želijo ostati v domačem okolju.

Sicer pa je izvršna direktorica povedala, da so lani v Beti poslovali zelo dobro, saj so po nekaj letih presegli deset milijonov evrov realizacije. Letos pa, kot vse kaže, bodo prodali za nekaj odstotkov manj, ker že občutijo ohlajanje gospodarstva. A kljub temu pričakujejo pozitiven rezultat. »95 odst. proizvodnje izvozimo, zadnja leta pa se vse bolj usmerjamo na trge v srednji in severni Evropi, kjer povečujemo prodajo. Čeprav je bila pri nas kakovost vedno dobra, pa prav ti evropski kupci zahtevajo vedno boljšo in boljšo prejo. Zato imamo velike potrebe po investicijah, saj bomo le tako lahko še povečali kakovost in produktivnost. Ne nazadnje so tudi naši stroji že precej dotrajani. Ocenjujemo, da se bodo v prihodnjem letu stroški dela pri nas zvišali za 10 do 15 odst., kar pa kupca ne zanima. Vendar za naložbe potrebujemo denar, v slabi banki pa zahtevajo, da odplačujemo pretekle dolgove, in brez njenega soglasja se ne moremo podati v naložbe, ki so večje od 100.000 evrov,« je še predstavila Čibejeva.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava