Juliju Nemaniču Nahtigalovo priznanje za življenjsko delo

4.11.2019 | 09:00

Letošnji Nahtigalovi nagrajenci Julij Nemanič, Lea-Marija Colarič-Jakše, Riste Škrekovski in Branka Klemenčič.

Novo mesto - Društvo Dolenjska akademska pobuda, ki ga vodi Janez Usenik, je ponovno oživilo podelitev Nahtigalovih priznanj za časovno obdobje od leta 2014 do 2018. Podelili so jih v okviru akademskega večera, ki je potekal v Kulturnem centru Janeza Trdine, na katerem je sodelovala evropska komisarka za področje prometa in logistike Violeta Bulc na temo Slovenija, logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo, pogovor z njo je vodil Sašo Murtič.

Nahtigalova priznanja podeljujejo za vidnejše prispevke na področju znanosti strokovnjakom in znanstvenikom z območja Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Z njimi želita društvo Dolenjska akademska pobuda in Mestna občina Novo mesto spodbujati mlade k raziskovalnemu delu in dvigovati raziskovalno kulturo. Priznanja se imenujejo po Novomeščanu Rajku Nahtigalu, ki je bil doktor slavistike in predavatelj na Dunaju ter v Gradcu v prvih letih 20. stoletja. Sodeloval je pri ustanovitvi Univerze v Ljubljani in bil eden prvih dveh profesorjev slavistike na njeni filozofski fakulteti. V študijskem letu 1919-1920 je prejel naziv prvega dekana. Od 7. oktobra 1938 je bil redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Od njenega prvega zasedanja do razrešitve 27. junija 1942, v času italijanske okupacije, jo je tudi vodil. Do upokojitve leta 1953, je ves čas predaval in izdajal znanstvena dela tako doma kot v tujini.

V kategoriji raziskovalno delo mladih je Nahtigalovo priznanje za doktorsko disertacijo Vpliv dejavnikov socialnega kapitala na inovacije v turistični dejavnosti prejela Lea-Marija Colarič-Jakše. Njena disertacija je prva raziskava v Sloveniji, ki je razvila zahteven model, ki razkriva pomen sodelovalnega mreženja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Odpira nov pogled na inoviranje na področju turizma ter vpeljuje nov, ontološki pristop k raziskovanju turističnega prostora, ki ustvarja pogoje za razvoj bolj korenitega turizma. Model nakazuje možnosti za vključevanje socialnih akterjev in predstavlja strateško podporo pri izrabi inovacijskih potencialov na področju turizma.

V kategoriji mentorsko delo z mladimi so podelili priznanje Branki Klemenčič za dolgoletno mentoriranje mladih na področju farmacije, medicine in kemije. Klemenčičeva več let vodi obšolsko dejavnost Razmišljam, iščem, (se) razvijam, pri čemer sodeluje z Inštitutom Jožef Stefan. Pod njenim mentorstvom so od leta 2014 njeni dijaki prejeli sedem priznanj na tekmovanjih Zveze za tehnično kulturo Slovenije in sedem Krkinih nagrad, posebno nagrado laboratorijev Joint Research Centre EUCYS 2017, bronasto medaljo EUCYS 2019, štiri medalje na Evropski naravoslovni olimpijadi, 15 srebrnih ali zlatih priznanj na državnem tekmovanju iz naravoslovja, 21 zlatih in 21 srebrnih Preglovih plaket za znanje kemije.

V kategoriji priznanje za raziskovalne dosežke in inovacijsko delo so podelili Nahtigalovo priznanje Risteju Škrekovskemu za njegovo delo na področju matematike, natančneje teorije grafov, pri čemer njegove objave segajo tudi na področje teoretičnega računalništva in kemije. Škrekovski se že več kot desetletje uvršča med najuspešnejše slovenske matematike, saj je objavil preko 170 znanstvenih člankov, ki so bili skupno citirani več kot 1500 krat. Samo v letu 2018 je v avtorstvu ali soavtorstvu objavil 16 del in prejel 230 citatov.

Nahtigalovo priznanje za življenjsko delo so podelili Juliju Nemaniču za dosežke na področju vinarstva ter njegove vloge v razvoju visokošolskega prostora v regiji. Nemaničeva bibliografija zajema preko 700 enot. Poleg znanstvenega dela je aktiven tudi na strokovnem področju, kot avtor knjig o senzorični analizi, slovenskih vinih in gastronomiji ter časopisnih kolumn s področja vinarstva, s čimer dviguje vinsko kulturo in popularizira vinarsko dejavnost. Vodil je študije za zaščito posameznih vrst vin v vinorodni deželi Posavje. Kot enolog je razvil prvo rosé vino in prvo ledeno vino v Jugoslaviji. Več let je bil slovenski delegat pri Mednarodni organizaciji za trto in vino The International Organisation of Vine and Wine Pariz.

L.-M. C.-J.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava