kultura

Jakčevi pastelni portreti pokrajin

6.11.2019 | 18:30 | M. Ž.

Razstava ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti slikarja, grafika, akademika in novomeškega rojaka Božidarja Jakca bo v Galeriji Krka na ogled do 4. decembra. (Foto: Boštjan Pucelj)

Novo mesto - V Galeriji Krka v Novem mestu so sinoči odprli razstavo, ki so jo ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti slikarja, grafika, akademika in novomeškega rojaka Božidarja Jakca pripravili v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. Razstava bo na ogled do 4. decembra.

V kostanjeviški galeriji so za STA povedali, da so za omenjeno razstavo posodili 20 Jakčevih pastelov, ki se motivno navezujejo na Novo mesto, Dolenjsko in tudi na umetnikova potovanja v tujini. Razstavili so tudi Jakčev avtoportret. Dela iz kostanjeviške galerije se navezujejo tudi na več Jakčevih krajin, ki so stalno razstavljene v avli Krkine upravne stavbe v Novem mestu in so last družbe.

Umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, ki je na odprtju predstavila avtorja in njegovo delo, je ob razstavi zapisala, da »pastelne podobe pokrajin slikarja in grafika Božidarja Jakca kažejo likovne izzive časa, v katerem so nastale. V zgodnji dobi je bil ekspresionist, pozneje se je njegov mladostni zagon predvsem pri upodabljanju pastelnih portretov njemu najljubših pokrajin umiril v mehkem, mojstrsko liričnem vizualnem jeziku, s katerim jih je opeval«.

»V pastelnih podobah Jakčevih pokrajin prihajata do izraza impresivna liričnost in intimnost, v portretu ekspresivnost in v fantazijskih podobah problematika življenja in smrti. Njegovi realistično romantični pasteli dolenjskih, slovenskih in tudi drugih pokrajin – od eksotičnih tunizijskih in temno zelenih norveških do liričnih beneških in francoskih ter dramatično ameriških – temeljijo na svojevrstni likovnosti. Zanjo so značilne svetlobna izraznost kontrastov, dramatična vzvalovanost motiva, uravnotežena z mehko plapolajočimi linijami, in umetnikova čustveno prefinjena zazrtost v lepoto sveta,« je med drugim orisala.

Obširnejši zapis umetnostne zgodovinarke Tatjana Pregl Kobe o Jakcu in njegovem delu si lahko preberete v priponki.

‹ nazaj