FOTO: 33. popotovanje po Levstikovi poti 

10.11.2019 | 11:00

Številni pohodniki se niso ustrašili nekoliko slabša vremenske napovedi. 

Številni pohodniki se niso ustrašili nekoliko slabša vremenske napovedi. 

Tatjana Bregar

Tatjana Bregar

Mnogi so se želeli slikati z Martinom Krpanom.

Mnogi so se želeli slikati z Martinom Krpanom.

Jože Zupan

Jože Zupan

Čatež - 33. popotovanje po Levstikovi poti je včeraj pritegnilo več tisoč pohodnikov, a vseeno jih je bilo občutno manj kot lani. Zaradi slabega vremena v minulih dneh so verjetno nekateri raje ostali doma, ali šli kam drugam, a tisti, ki se niso ustrašili vremenske napovedi, so lahko uživali na poti, na kateri ni manjkalo dobrega vzdušja, na koncu pa so Čatežani znova pripravili pester program Razhodnje.

Na 22 kilometrov dolgo pot, o kateri je daljnega leta 1858 pisal Fran Levstik, so se podali tako starejši kot tudi mlajši. Ko smo se vračali domov, smo opazili tudi skupino na konju, a večina se je na 22-kilometrsko popotovanje iz Litije ali Šmartnega pri Litiji do Čateža odpravila peš. Nekateri so se pohoda udeležili prvič, spet drugi so pot prehodili že večkrat. »Že najmanj enaindvajsetkrat sem se udeležila pohoda. Vedno je super in vsako leto komaj čakamo, da gremo. Včeraj smo bili kar malo žalostni, ko smo mislili, da ne bomo šli,« je dejala Marjana Mlakar iz Ljubljane. Tudi Stane Trunkelj iz Grosuplja se je že večkrat podal na tradicionalno popotovanje. »Prihajam zaradi dobre družbe, dobrega ambienta in druženja. Na poti se tudi ustavimo pri kakšni zidanici, drugače ne bi bili pravi Dolenjci.« Lojze Kotar iz Dolskega pa je dejal, da je manjkal samo lani zaradi poškodbe noge. Bilo mu je težko, a ga je gnala misel, da bo letos znova med številnimi pohodniki.

Verjetno bi jih bilo še več, če zjutraj na Čatežu ne bi deževalo. »Udeležba bo letos verjetno bolj skromna, če jo primerjamo z lani, ko je bilo rekordno število pohodnikov. Vreme naredi svoje. Glede na to, koliko ljudi se je zjutraj odpravilo s Čateža proti Litiji, jih je bilo pol manj kot lani,« je dejala predsednica Turističnega društva Čatež Tatjana Bregar.

Ko smo mimoidoče spraševali, s kakšnim namenom so se podali na pohod, so mnogi odvrnili, da so šli zaradi rekreacije, druženja in spoznavanja novih krajev ter ljudi. Na vprašanje, kako je bilo na poti, pa so mnogi odvrnili, da na začetku precej blatno in nam ob tem pokazali tudi svoje blatne čevlje.

Ker pot ni preveč zahtevna, je večini do cilja ostalo dovolj energije, da so se lahko poveselili na zaključni prireditvi na Čatežu, kjer so domačini spet pripravili izjemno bogat kulturni in zabavni program. »Vsako leto Razhodnjo poskušamo narediti še bolj prijetno za naše obiskovalce,« je dejala Bregarjeva. Klekljarska skupina Žnurce je ustvarjala kar na prostem in obiskovalci so lahko videli, kako nastajajo njihove umetnine. Na trgu so se zvrstili številni nastopajoči: trebanjski godbeniki in mažoretke, Mešani pevski zbor Leo Fortis Trebnje, Moški pevski zbor vinogradnikov Čatež, Čateški M'skvantarji, Ženska vokalna skupina Lipa, tam sta bila tudi čateški škrat in tudi Levstikov literarni junak Martin Krpan oz. Aljaž Mlakar v njegovi podobi.

Letošnji slavnostni govornik na Razhodnji je bil profesor Jože Zupan, ki je dejal, da s tem pohodom obujamo spomin na pot, po kateri je s svojim prijateljem Radivojem hodil Fran Levstik. Po njegovih besedah je Dolenjska dala nadvse pomemben delež v zakladnico slovenske književnosti, saj je bila Trubarjeva dolenjščina osnova za knjižni jezik. »Verjetno ni Slovenca, ki ne bi vedel za geslo 'stati inu obstati'. To so znane besede, ki jih najdemo na slovenskem kovancu za evro in so vzete iz Trubarjevega Katekizma davnega leta 1550. Z njimi je Trubar poudaril pomen človekove duhovne pokončnosti in neomajnosti,« je dejal Zupan in dodal, da danes večkrat govorimo o ogroženosti slovenščine kot materni jezik, a sami lahko veliko pripomoremo, da bo slovenščina jezik rodov, ki bodo še prišli.

Razhodnjo na Čatežu so sklenili z martinovanjem.

Besedilo in fotografije: R. N.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava