Kapiteljska njiva dobila analitično arheološko monografijo

19.11.2019 | 15:30

Borut Križ (Foto: I. V. , arhiv DL)

Novo mesto - V Dolenjskem muzeju v Novem mestu so te dni izdali strokovno monografijo Novo mesto VIII, Kapiteljska njiva - Način pokopa v starejši železni dobi tamkajšnjega arheologa, kustosa in raziskovalca tega najdišča Boruta Križa. Monografija prinaša sintezo več kot 30 let trajajočega raziskovalnega dela na enem največjih prazgodovinskih evropskih grobišč.

Omenjena monografija, ki jo je Dolenjski muzej izdal v svojem monografskem nizu Carniola archaeologica, na skoraj 350 straneh predstavlja vse dozdajšnje ugotovitve in analize o omenjenem najdišču ter jih prvič prinaša zbrane, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal Križ.

V prvem delu prikazuje analizirane nove podatke o grobišču, ki so ga prazgodovinski prebivalci novomeškega Marofa uporabljali med vso starejšo železno dobo, od najstarejših pokopov, ki se navezujejo na poznobronastodobno žarnogrobiščno tradicijo, pa vse do mlajšeželeznodobnih zgodnjelatenskih grobov, ki nadaljujejo starejšeželeznodobno halštatskodobno izročilo.

Pristavil je, da je analiza pokopa na Kapiteljski njivi prinesla dodatna dognanja in nova spoznanja, ki bistveno dopolnjujejo poznavanje pokopa v starejši železni dobi v jugovzhodni podalpski halštatski skupini in omogočajo razumevanje te problematike tudi na drugih sočasnih najdiščih, ki so bila raziskovana v 19. ter v začetku 20. Stoletja in katerih podatki o pokopu so zelo skromni ali pa jih sploh ni.

Drugi del monografije prinaša vsebinske in numerične podatke o vseh starejšeželeznodobnih grobovih z njihovimi inventarji, opisi in opredelitvami. Publikacijo dopolnjuje še podroben načrt celotnega starejšeželeznodobnega grobišča s prikazi usmeritve pokopa, spola pokojnika in časovne umestitve groba, je še povedal Križ.

Na Kapiteljski njivi so sicer do zdaj raziskali nekaj manj kot 2300 prazgodovinskih grobov. V zadnjih skoraj 35 letih, odkar tam poteka zavarovalno izkopavanje, so odkrili približno 340 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v 69 prazgodovinskih rodovnih gomilah približno 1200 grobov starejše in poleg teh več kot 750 planih grobov mlajše železne dobe.

To tudi pomeni, da je življenje na bližnjem gradišču Marof potekalo vse zadnje prazgodovinsko tisočletje, na Kapiteljski njivi pa so odkrili tudi en sam slovanski žgani grob iz 7. stoletja našega štetja.

Najdišče sicer leži na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete vse bolj razjeda. Kapiteljska njiva še ni v celoti raziskana.

Publicistično serijo Carniola archaeologica so v Dolenskem muzeju začeli izdajati leta 1986. Njen pobudnik in prvi avtor je bil tamkajšnji takratni arheolog Tone Knez (1930-1993). Vseh njenih dozdajšnjih osem knjig prinaša in predstavlja novomeško arheološko gradivo.

STA

Komentarji (1)

25d nazaj 4   (6)   (2)   OceniJožko 
Sicer pohvalna zadeva. Pri tem bi bilo zelo koristno, da se da na plano kak načrt Novega mesta že v bližnji preteklosti, da se ne bi smešilo z odkrivanjem kaj da je bilo, recimo, na mestu sedanjega parka izpred KCJT in rilo po terenu bivšega mestnega pokopališča. To je bolj važno kot pa neskončno odkrivanje več sto grobov iz prazgodovine. Nimamo niti enega pregleda, kaj se je terminsko dogajalo na samem področju Novega mesta, od ustanovitve pa do druge svetovne vojne. Dopuščam možnost, da se tudi motim. To bi me prijetno presenetilo.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava