kultura

Dediščina Leona Štuklja v last Dolenjskemu muzeju in trajno postavitev v Narodnem domu

22.11.2019 | 10:25 | Tekst in foto: Mirjana Martinović

Direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik je včeraj povedala, da gre za izjemno čast in da se družini zagotovo ni bilo lahko ločiti od predmetov očeta in dedka, zato se jim je večkrat javno zahvalila.

Hči Leona Štuklja Lidija Pauko (v ozadju še vnuk Miha s soprogo Danico) je dejala, da bi bil oče zaradi dejanj in načrtov muzeja zagotovo presrečen.

Novo mesto - »Ta dediščina ni pomembna samo za Dolenjski muzej in mesto, ampak gre za nacionalno pomembno dediščino, saj zajema veliko pomembnih dokumentov iz stoletnega obdobja življenja Leona Štuklja. Tu lahko govorimo o sokolskem gibanju, o olimpijskem gibanju, njegovih osebnih zapiskih, spominih s tekmovanj … Pravzaprav sami predmeti, kot so olimpijske medalje in diplome, niso tisto, kar je najpomembnejše v celotni zbirki,« je včeraj na rotovžu po podpisu donatorske pogodbe med muzejem in dedinjo Štukljeve zapuščine, hčerko Lidijo Pauko dejala direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik.

Kot je znano, so v muzeju nedavno podrli obsežno razstavo, ki so jo pripravili ob 120-letnici rojstva Leona Štuklja in na kateri so poleg njegovih olimpijskih odličij predstavili tudi vrsto zasebnih predmetov, daril, dnevniških zapiskov ipd. V tem času je Dokl Osolnikovi z dediči, včerajšnjega sprejema na rotovžu pri novomeškemu županu Gregorju Macedoniju sta se denimo udeležila še vnuk Miha Pauko in njegova žena Danica, uspelo doseči dogovor, da vso Štukljevo zapuščino v trajno last namenijo prav Dolenjskemu muzeju.

»Današnji dan je za Dolenjski muzej in za MO Novo mesto izredno vesel dan in dan izrednega pomena. Podpisali smo donatorsko pogodbo med muzejem in dedinjo dediščine Leona Štuklja, s katero nam je prav vso zapuščino prepustila v trajno last. Govorimo o 3271 fotografijah, 828 dokumentih in 616 predmetih, ki bodo sedaj dobili stalno mesto v Dolenjskem muzeju,« je včeraj še poudarila direktorica.

"Vse so odnesli"

»Ugotavljam, da take stvari ne sodijo doma po omarah in raznih škatlah, ker enostavno ni prostora,« je dejala 82-letna Lidija Pauko in nadaljevala, da za kaj takega Maribor, kjer je Štukelj sicer preživel večino življenja, a - kot je nemalokrat sam poudaril - vseeno v prvi vrsti ostal Novomeščan, sokol in telovadec, ni izkazal nikakršnega interesa: »On pa tudi ni silil, saj je bil preprost človek. Potem je prišla gospa Jasna s predlogom za to razstavo in sem bila seveda za. Prišla je z ekipo, kombijem in šoferjem in so začeli nositi. Prav vse kote mi je pregledala in vse tudi vzela.« Prva dedinja je še dejala, da je bila na razstavo ob 120-letnici rojstva ponosna in da se veseli nove postavitve. Kaj bi na načrte Novomeščanov rekel njen oče, pa je odvrnila: »Zagotovo bi bil presrečen!«

»Trudimo se ohranjati spomin na enega naših največjih rojakov, Leon Štukelj je še vedno največji olimpionik v slovenski zgodovini in menim, da je prav, da ustrezno ohranjamo spomin nanj. Ta njegova dediščina, njegova zbirka je prav gotovo pomemben delež tega. Vesel sem, da je Dolenjski muzej že z lansko razstavo naredil pomemben korak, s podpisom te donatorske pogodbe, da njegova zapuščina prehaja v last muzeja, pa bomo to na trajen način ohranili v Novem mestu in poskrbeli za ustrezno prezentacijo,« je na sprejemu povedal župan Macedoni in razkril načrte muzeja in mesta: v prvih letih oz. z januarjem bo muzej na ogled postavil del omenjene razstave, »v prihodnosti pa načrtujemo postavitev stalne razstave oz. zbirke v prostorih Narodnega doma«. Po prvih napovedih naj bi se to zgodilo v prihodnjih treh do štirih letih, poleg evropskih sredstev pa občina računa tudi na denar iz naslova t.i. kulturnega evra, saj gre za kulturni spomenik državnega pomena.

‹ nazaj