dolenjska

V Resslovem letu lahko postavijo nov Resslov most?

5.12.2019 | 10:30 | Besedilo in foto: L. Markelj

Stane Bregar, predsednik Društva Gallus Bartholomaeus, je predstavil pobudo civilne družbe, da se prihodnje leto poimenuje Resslovo leto. Kaže načrt, kako bodo uredili območje ob mostu.

Josef Ressel

Iz starega lesega mostu, ki ga je delno lastnik Okrepčevalnice Zakrakovc odkupil, je naredil zanimivo teraso.

Resslov hrast pri reki Krki v Zameškem.

Zameško - Prihodnje leto mineva 200 let od prvih poskusov Josefa Ressla na reki Krki, izumitelja ladijskega vijaka, ki je pomembno prispeval k napredku človeštva.

Josef Ressel (1793-1857) je sicer po rodu Čeh, ki ga je na ozemlje današnje Slovenije leta 1817 privedla prva stalna zaposlitev - tri leta je bil revirni gozdar v Pleterjah na Dolenjskem, kjer je pod patronatom okrožnega urada v Novem mestu upravljal s tretjino dolenjskih gozdov. Izvajal je tudi geodetska merjenja in je med drugim prvi, ki je kartiral Krakovski gozd.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Okrepčevalnici Zakrakovc povedal predsednik šentjernejskega Društva Gallus Bartholomaeus Stane Bregar, je Ressel poleg izuma ladijskega vijaka zaslužen še za kup drugih patentov, pomembnih za človeštvo (brezsmradno stranišče, kroglični ležaji, delal je inovacije pri gradnji železnih mostov, itd.), zato v društvu pridno preučujejo njegovo delo in življenje.

V Društvu Gallus Bartholomaeus vidijo v jubileju izvrstno priložnost, da bi občina Šentjernej prišla do potrebnega denarja za postavitev novega mostu čez reko Krko v Mršeči vasi, ki se bo - to so junija letos na pobudo društva že odločili občinski svetniki - imenoval Resslov most. Zato so občini Šentjernej že predali pobudo, da bi prihodnje leto poimenovali Resslovo leto (o tem bodo svetniki odločali prihodnji teden), ravno tako pa so pobudo, da Resslovo leto razglasijo tudi na državnem nivoju, podali na Državni zbor RS, predsedniku države itd.

»Priložnosti za pridobitev finančnih virov bo tako veliko več: za sredstva na kulturnem ministrstvu, v EU, itd. Resslov most lahko zgradimo kot mednarodni spomenik petih držav - Češke, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške, kjer je Ressel deloval in kjer ga imajo za svojega. Nov most je realno uresničljiv, če si posamezniki in lokalna skupnost tega res želimo in s skupnimi prizadevanju naredimo vse, kar je v naši moči, da najdemo način financiranja,« verjame Stane Bregar, ki poudari tudi simbolno povezovalno moč mostu. Za nov most, ki je ocenjen na 1.5 milijona evrov, je zdaj v zaključni fazi izdelava idejne zasnove sodobnega železnega mostu, ki bo osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Le denar zanj je še treba najti.

Nov most je nujen in si zanj v občini Šentjernej že dolgo prizadevajo. Spomnimo - stari lesen most, ki je bil dotrajan in zaradi poplav in naravnih ujm tudi močno poškodovan in že nevaren, so pred petimi leti zaprli za promet in ga nato podrli. Občini je uspelo od Slovenske vojske dobiti začasni nadomestni most, ki ga krajani in ostali uporabljajo še danes in jim dobro služi, a treba bo čim prej zgraditi »pravega«, jeklenega, kot so po burnih razpravah in dilemah, ali naj bo lesen, betonski ali drugačen, le odločili občani in svetniki.

Več o načrtih, kaj naj bi se v jubilejnem Resslovem letu dogajalo, pa v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj