kultura

Vodnika na grad prinesli Babič in Dobovčani

5.12.2019 | 17:35 | I. Vidmar

Rudi Stopar z Brankom Babičem in njegovim koledarjem (Foto: I. Vidmar)

Sevnica - Gost 107. Radogostovega večera v sevniškem gradu je bil Valentin Vodnik. Tja so ga pripeljali člani literarne sekcije KUD Franc Bogovič iz Dobove, ki so pesnika, ki je nekaj časa živel tudi v Brežicah in ki je 87 let pred Janezom Trdinom v svoji pesmi omenil cviček, temeljito predstavili tako z biografskimi podatki, anekdotami kot tudi z njegovo poezijo, in Branko Babič, likovni humorist, kot ga je označil Rudi Stopar, oziroma karikaturist, slikar, fotograf in novinar.

Branko Babič se je s svojim hudomušnim svinčnikom tokrat lotil prav Valentina Vodnika in ga skupaj z njegovo poezijo in hudomušnimi podobami spravil na koledar za leto 2020, ki si ga Sevničani lahko ogledajo tudi v oknu Radogost.

Branko Babič se je rodil leta 1952 v Varaždinu, otroštvo in mladost pa je preživel v strogem središču Zagreba, kjer je sredi sedemdesetih let srečal Belokranjko, ki ga je jeseni leta 1976 zvabila k nam. S karikaturo se je srečal že v mladosti, pri sedemnajstih letih pa se je srečal z legendarnim hrvaškim karikaturistom Otom Reisingerjem, ki je pobiču, ko je opazil, kako ga veseli karikatura, dal nekaj osnovnih napotkov, ki se jih Branko drži vse življenje: "Poba, če se želiš ukvarjati s karikaturo, glej svet z očmi malega človeka, ki ga nihče nič ne vpraša. Ti lahko spregovoriš namesto njega. Tega se drži, imej svoj nivo in ne riši prostaških stvari. Ne žali. Če nekoga žališ, moraš pričakovati njegov odgovor." Skoraj ni bilo pomembnega jugoslovanskega časopisa, v katerem ne bi bilo njegovih karikatur. Bil je tudi novinar, dopisnik Večernjega lista, pa grafični oblikovalec, likovni urednik in celo radijski voditelj. Ko je prišel v Slovenijo, je risal karikature tudi za znameniti slovenski satirični časopis Pavliha in v Dolenjskem listu, kamor ga je pred malo manj kot štirimi desetletji sprejel tedanji direktor Avgust Avbar, precej je risal tudi za potrebe ljubljanske televizije.

Po letu 1991, ko je pustil službo v muzeju in se kot fotograf spustil v podjetniške vode, dvajset let ni risal, k vrnitvi h karikaturi pa ga je pred šestimi leti spodbudila razstava, ki jo je odprl skupaj s predstavitvijo zbirke satiričnih zgodb Tonija Gašperiča Njen zlati nasmeh, kmalu zatem pa so se njegove karikature znova pojavile tudi v Dolenjskem listu.

Tako kot nekoč Branko Babič je prišla s Hrvaškega, natančneje iz Svete Nedelje, tudi mlada pianistka Lara Marušić, ki je ta večer poskrbela tudi za slušne užitke občinstva. Ob koncu uradnega dela večera se je Rudi Stopar za večletno sodelovanje pri pripravi Radogostovih večerov zahvalil Roku Petančiču, ki zapušča sevniški KŠTM, Sevnico in menda tudi Posavje.

‹ nazaj