S peticijo proti deportaciji Noora

6.12.2019 | 11:05

Noor na stojnici z afganistansko hrano na novomeškem Glavnem trgu. (Foto: Peter Žunič Fabjančič)

Novo mesto - Na spletnem mestu predlagaj-nm.si so objavili peticijo proti deportaciji someščana, sicer pribežnika iz Afganistana Noora, ki jo je v nekaj urah podpisalo več kot 450 ljudi.

Podpisniki peticije od države zahtevajo, »da preneha s postopki deportacije proti našemu someščanu Noora. Želimo, da Dragana, Nooro in sin ostanejo skupaj kot družina! Nočemo, da Slovenija postane prizorišče še ene zgodbe o razdrti družini.«

Kot so še navedli, je Noor pred štirimi leti po težki poti prišel iz vojnega območja v Slovenijo in v Novo mesto, kjer je hitro postal del skupnosti. Ob pomoči prostovoljcev se je hitro vključil v življenje v mestu, spoznal dekle, ki je že imelo otroka, ter skupaj z njimi zaživel družinsko življenje. Noor je pomagal kot prostovoljec pri Društvu za razvijanje prostovoljnega dela, Založbi Goga, Zavodu Situla in pri mnogih drugih.

Noor je zaprosil za azil, ki so mu ga zavrnili. Pristal je v deportacijskem postoku, ki traja že več let. V oktobru so ga ponovno odpeljali v Postojno v center za tujce, kljub temu, da je v postopku združevanja z družino na Upravni enoti. »Zdaj mu grozi, da ga deportirajo v Afganistan, še preden bo odločeno o njegovi vlogi za združitev z družino. Sprašujemo se: Zakaj država in policija razdirata družino? Zakaj osebi, ki je postala nepogrešljiv del družinske in lokalne skupnosti, odreka možnost dostojnega življenja? Zakaj ga država pošilja nazaj na vojno območje? Podpisniki predlagamo, da država omogoči Nooru in njegovi družino mirno in dostojno življenje: v Novem mestu, v Sloveniji,« so zaključili in pozvali k podpisu peticije.

V Afganistanu ni vojne?

Na predsednika države in vlade ter varuha človekovih pravic so poziv proti deportaciji podali tudi v Delavski svetovalnici in Delovni skupini za azil. Včerajšnje novinarske konference pred stavbo ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani se je udeležila tudi Noorova partnerka Dragana: »Želimo si, da pride nazaj. Čakamo ga družina, dom, prijatelji in tudi služba. Je odličen kuhar in dobil je že več ponudb za službo, a ga noben delodajalec ne more zaposliti, ker nima urejenega statusa.«

Laura Orel iz Delavske svetovalnice je po navedbah STA izpostavila sodbe Sodišča EU, ki je odločilo, da je v primerih, ko gre za združevanje družine nekdanjih prosilcev za mednarodno zaščito, slednjim priznana pravica do družinskega življenja. Glede na to, da sta Afganistanec in njegova slovenska partnerka vložila zahtevo za združevanje družine in prejela tudi potrdilo, ki mu dovoljuje začasno prebivanje v Sloveniji do izdaje dovoljenja za prebivanje, Afganistanec po opozorilih Orlove sploh ne bi smel biti v deportacijskem postopku.

Predstavniki svetovalnice in delovne skupine so včeraj opozorili tudi na nesmiseln argument države ob vračanju migrantov v Afganistan, ker da gre za varno državo. »Kaj potem naši in drugi vojaki delajo v Afganistanu, če tam ni vojne,« se je vprašala Noorova partnerka. Država bi se že iz zgodbe z izbrisom prebivalstva lahko česa naučila in tokrat zadeve peljala drugače, pa je ocenil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

»Predlagamo ukrep amnestije oz. trajne ureditve statusa pod določenimi pogoji. Prepričani smo, da bi to bistveno zmanjšalo administrativne stroške in hkrati uredilo nastajajoči sivi trg ter mnogim, ki zdaj ne morejo bivati, delati in se šolati, v nekaterih primerih pa niti skleniti zakonske zveze, omogočilo vstop v sistem,« je po poročanju STA še pojasnil Lukić. Po njegovem prepričanju bi bil učinek tega ukrepa na nove prihode migrantov ničen. Tako finančno kot sistemsko pa bi za državo pomenilo veliko razbremenitev. »Kar je najbolj pomembno, pa je to, da bi odpravili krut in neživljenjski sistem birokratske diskriminacije, ki del prebivalstva več let drži v nesprejemljivih razmerah,« je še dodal.

M. M.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava