Taborništvo v Trebnjem ima že dolgo brado

7.12.2019 | 13:30

Včeraj so v knižnici Pavla Golie Trebnje pripravili pogovorni večer z bivšimi taborniki, ki ga je vodila Mojca Mežik.

Včeraj so v knižnici Pavla Golie Trebnje pripravili pogovorni večer z bivšimi taborniki, ki ga je vodila Mojca Mežik.

Matevž Marinčič

Matevž Marinčič

Trebnje - S pogovornim večerom z bivšimi taborniki in razstavo o taborništvu so včeraj sklenili niz letošnjih dogodkov ob praznovanju 60 let taborništva v Trebnjem. V knjižnici Pavla Golie Trebnje so se zbrali številni, ki so prisluhnili zanimivim taborniškim zgodbam iz preteklosti, zgodovino pa so obudili tudi s fotografijami, ki so se vrtele v ozadju.

Eden najbolj zaslužnih, da so leta 1959 v Trebnjem začeli s taborništvom je bil Franc Režun. Takrat so ustanovili Četo sivih jelš in kmalu začeli s taborniškimi dejavnostmi. Z leti so taborniki postajali vse bolj prepoznavni in razširjeni, v najboljših časih je bilo v društvu več kot 100 članov. Njihov program je obsegal izlete v bližnjo okolico, orientacijske pohode, pohode v neznano, eno- ali večdnevne zimske tabore, partizanske pohode po partizanskih postojankah, mnogoboj, raziskovalni pohod in poletno taborjenje z gozdno šolo. Imeli so tudi krajše tečaje za vodnike in namestnike vodnikov, sprejem novih članov, uniformiranje članov, čuvanje nasadov in skrb za čistočo, sodelovanje na republiških in področnih taborniških akcijah, tečaj prve pomoči in drugo.

A ob koncu osemdesetih let je taborniška dejavnost zamrla, znova pa so jo obudili leta 1997, takrat je bil za starešino imenovan Franc Petelin. Zagnana skupina tabornikov se je lotila pridobivanja novih in starih članov, lotili so se tudi pripravljanja pravil, statuta in vseh ostalih dejavnosti, ki so bile potrebne za vpis društva v razvid. Spremenili so tudi ime društva iz čete v Društvo tabornikov Rod sivih jelš Trebnje. Od ponovne obuditve so bili po Francu Petelinu starešine še Željko Rokvič, Boštjan Kovič, Natalija Marinčič Borin, Jernej Uhan, od marca pa je na tem mestu Matevž Marinčič. Vesel je, da se v zadnjih letih članstvo povečuje, kajti pred skoraj petnajstimi leti je bilo v društvu le okoli 15 članov. »Taborništvo je vzgojna organizacija, prinaša dodatek k vzgoji. Mlade učimo o stvareh, ki se jih morda v šoli ne morejo naučiti,« pravi Marinčič in ob tem dodaja, da je njihov glavni poudarek mladim tudi približati naravo, da znajo z njo živeti in jo spoštovati, ob tem pa se med mladimi in starejšimi spletejo številne vezi.

Med letom imajo številne aktivnosti, kot pravi Marinčič, pa sta bistvena poletni tabor in zimsko zimovanje. »Na taboru poleti smo vsi deset dni skupaj nekje v naravi, običajno ob Krki, in preživljamo dneve odrezani od sodobnih tehnologij. Otroci spoznajo številne veščine, naučijo se pravil, skupnega življenja in drugo. Vse to jim kasneje prav pride v življenju. Podobno je tudi zimovanje. Takrat smo največkrat v kakšni koči, a poskušamo veliko časa preživeti zunaj v naravi,« še dodaja. Taborništvo sčasoma postane način življenja, kajti vse več se jih tudi kasneje, ko že imajo svoje družine, odloča za poletna kampiranja v naravi, pohode, izlete v naravi.

Trebanjski taborniki se med letom udeležujejo tudi različnih tekmovanj, naslednje leto načrtujejo pripraviti mnogoboj za vsa dolenjska taborniška društva.

Besedilo in fotografije: R. N.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava