bela krajina

Stanje okoli smradu iz bioplinarne se popravlja

10.12.2019 | 13:50 | STA, M. Ž.

Črnomaljski župan Andrej Kavšek (Foto: M.B.-J.)

Črnomelj - V Črnomlju, kjer so se minula leta srečevali s smradom iz bioplinarne v bližnjih Lokvah, se stanje po prehodu bioplinarne v last Petrola popravlja. Občasno in ob določenih vremenskih pogojih sicer še nekoliko zasmrdi, a to ni primerljivo s smradom pred izvedbo sanacijskih ukrepov v bioplinarni, je črnomaljski župan Andrej Kavšek ocenil za STA.

Da je temu tako, je potrdil tudi Niko Šuštarič belokranjskega okoljskega društva Proteus in opozoril, da smrad, predvsem v gornji polovici Črnomlja, povzroča tudi bližnja prašičja farma.

Iz Petrola so za STA sporočili, da v bioplinarni v Lokvah izvajajo vse ukrepe za preprečevanje neprijetnih vonjav in izpustov v okolje. Opravljajo redne obratovalne nadzore izpustov, v tehnološkem procesu so uvedli več izboljšav, »ki so vplivale na izboljšanje delovanja bioplinarne in preprečevanje emisij v okolje«. Kot so navedli, so izvedli obnovo in rekonstrukcijo plinskih instalacij, obnovili fermetorja, zamenjali plinohrama, izboljšali in nadgradili krmilni sistem ter obnovili sistem za čiščenje zraka.

Dodali so, da so pri izbiri tehnologije proizvodnje bioplina in preprečevanja emisij v okolje preverili vse možnosti in izbrali najučinkovitejšo tehnologijo, ter poudarili, da sodelujejo z lokalno skupnostjo.

Po Petrolovih podatkih ima Bioplinarna Črnomelj dovoljenje za letno predelavo 25.000 ton organskih odpadkov. Večinoma gre za pomije, nekaj je tudi pekovskih in nerabljenih trgovskih izdelkov oz. sadja in zelenjave s pretečenim uporabnim rokom.

Pri predelavi tovrstnih odpadkov v bioplinarni nastaja bioplin, ki ga porabijo za soproizvodnjo toplote in zelene električne energije, drugi produkt anaerobne digestije pa je digestat. Ob tem so na Petrolu pridali, da v črnomaljski bioplinarni nastaja le digestat prve kategorije, torej primeren za gnojenje, ki ga oddajajo okoliškim kmetom. Ker tega ne dehidrirajo, pa v bioplinarni ne nastaja pregnito blato in s tem zato nimajo težav.

Belokranjski okoljevarstveniki sicer že vrsto let opozarjajo, da je uporaba tega digestata pri gnojenju večkrat pretirana in nenadzorovana. Šuštarič je ocenil, da se je stanje glede tega zaradi nekoliko pogostejših inšpekcijskih obiskov v zadnjem obdobju nekoliko popravilo. Pridal je, da so sicer še daleč od urejenosti razmer in da bi morala država na tem področju ravnati bolj po »kmečki pameti«.

Za večjo vlogo države pri reševanju omenjenega problema se je zavzel tudi župan Kavšek.

‹ nazaj