V javni razpravi pristojnosti in naloge pokrajin

10.12.2019 | 19:15

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

ilustrativna slika (Foto: arhiv DL)

Ljubljana - Projekt ustanavljanja pokrajin prehaja v novo fazo. Začenja se javna razprava o prenosu nalog in pristojnosti na pokrajine. Ta se bo končala 20. februarja prihodnje leto. V tej fazi pa že vabijo vlado, da aktivno vstopi v projekt.

Nov poskus ustanavljanja pokrajin, ki se je začel pred letom dni, po srečanju štirih predsednikov decembra lani, poteka pod okriljem predsednika DS Alojza Kovšce. Osnutek pokrajinske zakonodaje pa je pripravila širša strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete.

Naprej so predstavili predlog pokrajinske razdelitve in odprli razpravo o modelu osmih do desetih pokrajin s posebnim statusom Ljubljane in Maribora. Za takšen model pa so predvideli tudi obseg nalog in pristojnosti, ki bi jih na pokrajine postopno prenesli predvsem z državne ravni, deloma pa tudi z občin. Med drugim bi odpravili dvotirni upravni sistem z ukinitvijo upravnih enot, ki bi postale enote pokrajinske uprave.

Predlagani obseg pristojnosti in nalog je obsežen in zahteven, opravljale pa jih bodo lahko le dovolj velike, gospodarsko in razvojno močne pokrajine, je ocenil geograf Dušan Plut. Strokovnjak za upravno pravo Gorazd Trpin pa je poudaril, da na pokrajine ni mogoče že ob ustanovitvi prenesti vseh nalog. Predlagajo postopen prenos, do leta 2030, za kar pa bi moral obstajati celovit in podroben načrt.

Po besedah Kovšce je želja vseh, ki sodelujejo v projektu, da se teritorialno členitev pusti ob strani in se začne pogovor o decentralizaciji države. Snovalci projekta tako želijo v javni razpravi preveriti, ali je predlagana vsebina ustrezna ter ali se lahko s prenosom teh nalog in pristojnosti na pokrajine zagotovi kakovostnejše in boljše izvajanje nalog na lokalni ravni, kakovostnejše življenje ljudi ter omogoči resen proces policentričnega razvoja države, je pojasnil Brezovnik.

Vzporedno bi želeli ob sodelovanju vlade pripraviti oceno fiskalne kapacitete pokrajin, ugotoviti, kateri davki in drugi davčni viri bi lahko bili avtonomni viri financiranja tako pokrajin kot občin. Na tej podlagi pa bi se pripravil ustrezen zakon o financiranju pokrajin in občin. V vsakem primeru pa po Brezovnikovih besedah potrebujejo podporo vlade pri oceni finančnih posledic, ki naj ne bi bile nižje od 1,4 milijarde evrov, kolikor je bila ocena leta 2008, ob prejšnjem poskusu ustanavljanja pokrajin.

"Mislim, da smo na tej točki lahko dokaj pozitivni, saj javno mnenje zaenkrat ne kaže nasprotovanja pokrajinam," je menil Kovšca in dodal, da se sedaj začenja politični boj. Pokazali se bodo interesi tako v državnih podsistemih kot v lokalnih skupnostih in te interese bo treba na politični ravni uskladiti ter doseči konsenz, kar bo po mnenju Kovšce najtežji del projekta ustanovitve pokrajin.

V sredo namerava Kovšca na srečanju štirih predsednikov predstaviti, kako daleč so prišli, premierja Marjana Šarca pa bo pozval, da se vlada aktivno vključi v projekt. Kovšca namreč verjame, da bodo po 20. februarju imeli soglasje lokalnih skupnosti, na katere naslavljajo pobudo, da o predlaganih rešitvah razpravljajo na občinskih svetih.

Predloge zakonov bi nato v parlamentarno proceduro vložil DS ali pa prek ljudske iniciative s podpisi volivcev.

M. M., STA

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava