Jugurt revolucija je prišla le do Dobove

11.12.2019 | 08:05

Polkovnik Milan Gorjanc je na okrogli mizi opisal vzdušje, ki je tedaj vladalo v Srbiji. (Foto: I. Vidmar)

Polkovnik Milan Gorjanc je na okrogli mizi opisal vzdušje, ki je tedaj vladalo v Srbiji. (Foto: I. Vidmar)

Brežice - Trideset let mineva te dni od neuspelega mitinga resnice v Ljubljani, ko so se mitingaši, pristaši tedanjega predsednika centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije Slobodana Miloševića odpravili v Ljubljano Slovencem povedati resnico in strmoglaviti slovensko republiško vodstvo. A Ljubljane mitingaši niso videli. V Dobovi je njihov vlak čakalo 600 policistov, odločenih, da jih vrnejo na drugo stran republiške meje in miting resnice preprečijo.

Tedaj je Slovenija razraščajočemu nacionalizmu, ki se je krepil predvsem na vzhodu tedanje skupne države, prvič izrekla odločni ne. Akcije Sever, ki je ustavila namere srbskih mitingašev, da bi tako imenovano jogurt revolucijo razširila na Slovenijo, so se v Brežicah, kjer so zadnje dni novembra in 1. decembra, ko naj bi bil v Ljubljani miting resnice, spomnili s proslavo in okroglo mizo, na kateri so spregovorili nekateri akterji tedanjega dogajanja, osredotočenega na zaustavitev vlakov z mitingaši na železniški postaji v Dobovi in zaustavitev njihovega potovanja proti slovenski prestolnici, če bi se tja napotili z avtobusi po tedanji cesti Bratstva in enotnosti.

Okroglo mizo je povezoval Miha Molan, tedanji načelnik inšpektorata  milice Uprave za notranje zadeve Krško.

Okroglo mizo je povezoval Miha Molan, tedanji načelnik inšpektorata milice Uprave za notranje zadeve Krško.

Okroglo mizo je povezoval Miha Molan, tedanji načelnik inšpektorata milice Uprave za notranje zadeve Krško, ki je v uvodu na kratko opisal tedanje razmere v Jugoslaviji: »To so bila burna leta, ki jih je obeležil razmah srbskega nacionalizma in centralizma, katerih posledica so bili tako imenovani mitingi resnice in menjava srbskega političnega vodstva. Srbe so zelo motili demokratični procesi na zahodu države, nahujskani protestniki pa so nam hoteli povedati resnico. Vse se je začelo leta 1986, ko je na Kosovem polju Petar Stambolić v ospredje potisnil Slobodana Miloševića in ga tako izstrelil v nebo.«

Kakšno je bilo vzdušje tisti čas v Srbiji, je na okrogli mizi opisal upokojeni polkovnik Slovenske vojske Milan Gorjanc, ki je bil leta 1989 kot polkovnik JLA v Srbiji načelnik Užiškega korpusa. Povedal je, kako je bil v Srbiji pogled na dogajanje na zahodu tedanje države povsem drugačen kot pri nas. »V Srbiji so si tedaj mislili, naj Slovenci kar gredo na svoje in naj pod Alpami sejejo pšenico. Ko bodo lačni, bodo hitro nazaj prišli ... Miheljak se v Mladini danes sprašuje o demokratičnosti Ertlove prepovedi mitinga v Ljubljani, češ da gremo na pod demokracije, obenem pa prepovemo zborovanje in svobodo govora. Vendar je bil po moje to edini način, da se jim pove, naj bodo oni dol, mi pa tu ...«

Stanislav Zlobko je bil tedaj brežiški župan oziroma predsednik skupščine občine. Spominja se, da so zelo dobro sodelovali s tedanjo milico: »Na osnovi osebnih poznanstev in medsebojnega zaupanja smo verjeli drug drugemu. Prebivalcem smo skušali dati občutek, da je vse pod nadzorom in da milica ve, kaj dela. Ljudje so se zavedali, da bi se prav tu najprej srečali z mitingaši. Tu je živelo veliko Srbov, ki so na stvari gledali drugače in so hodili na občino spraševat, kako bomo organizirali prevoz v Ljubljano na miting. Šlo je predvsem za upokojene oficirje JLA. Povedal sem jim, da sem prepričan, da mitinga ne bo, če pa bo, bomo pa že organizirali prevoz, naj ne skrbijo. Tako sem jih nekako pomiril. Akcija Sever je bila zelo pomemben mejnik v procesu osamosvojitve Slovenije. Tedaj smo prvič na tak način pokazali svojo odločenost in pripravljenost.«

Tedanji predsednik Krajevne skupnosti Dobova Mihael Škvarč se spominja napovedi, da bo z vlakom prišlo 15.000 demonstrantov: »Skrbelo nas je, kako se bo to končalo. Ko so se 30. novembra k nam pripeljali avtobusi policistov in ko so ljudje videli policijske pse, je zavladalo veselje. Tedaj je ugled policistom v Dobovi zelo narasel ... Upokojeni oficirji pa so bili seveda drugačnega mnenja, večkrat je prišlo med njimi in domačini tudi do hudih besed,« se tistega časa spominja Škvarč.

Občini Brežice so podelili zlati znak  sever.

Občini Brežice so podelili zlati znak sever.

Tedaj so bili v Posavju pripravljeni tudi na to, da bi mitingaši skušali namesto z vlakom v Ljubljano priti z avtobusi in osebnimi avtomobili. Ustavili bi jih v Krakovskem gozdu. Tedanji vodja bencinskega servisa ob tedanji avtocesti na Čatežu Silvo Jeršič je povedal, da so bili tedaj ves čas povezani z UNZ in da so zaradi varnosti ustavili dobavo goriva za tiste dni, na srečo pa mitingašev niso dočakali.

V Posavje je tedaj prišlo skupno 600 policistov, ki so jih nastanili tudi v Osnovnih šolah Dobova in Leskovec. Tedanji ravnatelj OŠ Leskovec Ivan Mirt se spominja tedanje vloge časopisa Mladina, ki je zelo podpirala nova družbena gibanja, civilno družbo, pisala o svobodi govora in civilnem služenju vojske. »To so bili za nas tedaj novi izrazi. Ko sem v času akcije Sever pomagal policistom, nastanjenim v naši šoli, sem čutil ponos in imel občutek, da sodelujem pri nečem velikem,« je povedal.

Šeststo miličnikov ni bilo enostavno oskrbeti. Tako so zanje kuhali tudi v Vipapovi menzi, predčasno pa so odprli tudi novo menzo na policiji ter po trgovinah pokupili vse krožnike in pribor, ki so ga našli. Tedanja kuharica na OŠ Dobova Ana Jurkas se spominja miličnikov, ki so bili prijazni in nasmejani, a se jim je videlo, da jih skrbi, kaj bo: »Ko se je v vas pripeljala marica, so bili vsi srečni, še bolj pa smo bili srečni, ko je priletel helikopter in smo videli, da se je vse srečno končalo.«

Tedanji poveljnik mariborske posebne enote milice Bojan Lunežnik se spomni poti v Posavje, ki je bila precej hitrejša, kot so predvidevali, saj so jim ljudje na vseh križiščih dajali prednost pa tudi ob cesti so stali in jim mahali. »Vzdušje med miličniki je bilo napeto, a vsi so vedeli, da bodo svojo nalogo opravili ... «

Svoje spomine na akcijo Sever so na okrogli mizi delili tudi tedanji poveljnik posebne enote krške milice Dušan Kerin, poveljnik postaje milice Brežice Zlatko Pirš in komandir krške postaje milice Dušan Ficko.

Slavnostni govornik je bil namestnik generalne direktorice  policije Jože Senica.

Slavnostni govornik je bil namestnik generalne direktorice policije Jože Senica.

Okrogli mizi je v Mladinskem centru Brežice sledila proslava, ki jo je v spomin na dogodke pred tridesetimi leti v sodelovanju z brežiško občino pripravilo Policijsko veteransko društvo Sever Posavje. Ob tej priložnosti so podelili občini Brežice zlati znak sever, slavnostni govornik pa je bil namestnik generalne direktorice policije Jože Senica, ki je svojo policijsko kariero leta 1994 začel prav na Postaji mejne policije Dobova, v takratni Upravi za notranje zadeve Krško.

Več v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

Igor Vidmar

Galerija

Komentarji (2)

11.12.2019 2   (2)   (0)   Ocenibrus013 
Vse lepo in prav, niso pa povedali,da je Sindikat strojevodij Slovenije takoj,ko je izvedel za miting objavil,da strojevodje teh vlakov iz Dobove v Ljubljano ne bodo vozili.Posledično so se jim pridružili Hrvaški strojevodje in teh vlakov v Dobovo sploh ni bilo!
21.12.2019 2   (2)   (0)   Ocenitoto 
zanimivo na slikah nikjer mladine samo tisti ki so v prejšnem režimu bili na položajih in so tudi sedaj to slabo kaže

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava