dolenjska

Prostori za katoliški vrtec, dnevno sobo Karitasa…

12.12.2019 | 15:15 | Besedilo in foto: L. Markelj

Lepo obnovljen Baragov zavod v Šmihelu v Novem mestu.

Novo mesto - Pridobitev novomeške škofije se v več kot desetletju njenega obstoja ne kaže le v bogatejšem duhovnem in kulturnem življenju, ampak tudi na zunaj, v materialnem napredovanju.

Sem sodi lepo obnovljen nekdanji samostan Šolskih sester de Notre Dame, danes imenovan Zavod Friderika Ireneje Barage oz. na kratko Baragov zavod, ki je v ponos Šmihelu in Novemu mestu.

Ob ustanovitvi Škofije Novo mesto leta 2006 so sestre samostan - notredamke so ga zgradile v drugi polovici 19. stoletja in v njem organizirale različne dekliške šole, prvo šolo za gluhonema dekleta na Slovenskem, potem pa je po drugi svetovni vojni nova oblast šole zaprla, samostan pa nacionalizirala, tako da so bili potem v njem osnovna šola, dijaški dom idr. - po denacionalizaciji podarile škofiji. Odločile so se namreč, da tu samostana ne bodo obnavljale, pač pa v Ilirski Bistrici.

dr. Janez Grill

Kot pove ekonom Škofijske gospodarske uprave, prelat dr. Janez Gril, je bila škofija njihovega darila vesela. A potrebna je bila temeljita obnova, saj je država sestram samostan vrnila v zelo slabem stanju, stavba je ostala prazna in je še naprej propadala. Leta 2009 so začeli z obnovo novejšega dela in celotnega pritličja in tam so se nastanile različne pastoralne in druge dejavnosti: Konservatorij za glasbo Jurija Slatkonje, Katehetsko - pastoralna šola, Škofijska karitas Novo mesto, del stavbe so dobile sestre selezijanke, v Baragovem zavodu potekajo priložnostne dejavnosti, razne razstave, predavanja, itd. Postopno so uredili tudi zunanjost stavbe: novo fasado, streho, zamenjali so okna.

V načrtu katoliški vrtec

A tretjina stavbe je še ostala za obnovo (kletni prostori, 2. nadstropje in velik del mansarde) in ta je zdaj pri koncu. Izvajalec del je novomeško podjetje Malcom.

Kot pove Gril, je bila spodbuda želja mnogih staršev, naj škofija ustanovi katoliški vrtec. Ta mora biti seveda v pritličju, kar pomeni, da je treba vse ostale dejavnosti preseliti nadstropje višje oz. drugam, saj mora vrtec ustrezati vsem zahtevanim standardom.

Škofija se je lotila načrtov, projekt je izdelala projektna hiša Spina iz Novega mesta, vmes pa se je stvar ustavila zaradi zapletov države z javnim financiranjem katoliških šol in vrtcev. »Odločili smo se za odložitev ustanovitve vrtca, dokler se stvari ne razjasnijo. V prenovo pa smo vseeno šli in prenovljeno pritličje čaka. Šlo bo za neke oblike katoliški vrtec, ne vemo še natančno, kakšnega, morda bo to Montessori program. Obiskovalo ga bo lahko med 70 do 80 otrok oz. pet skupin, zanimanje je veliko,« pove Gril.

Skrb za osamljene

V prenovljenem Baragovem zavodu, kjer bo drugo nadstropje na voljo za poslovni najem, pa bo večje prostore za svojo dejavnost dobila tudi Škofijska Karitas Novo mesto. Kot pravi Gril, ugotavljajo, da njihovo poslanstvo ni le delitev evropske hrane, ampak delo z ljudmi, med starejšimi in osamljenimi pa je veliko takih, ki bi potrebovali družbo ter kako dejavnost. Prostore so uredili v mansardi in sicer bo karitas pridobil večnamenski prostor, družabni prostor oz. dnevno sobo, čajno kuhinjo, arhiv, tri pisarne in sanitarije.

Škofijska karitas želi res nekaj ukreniti pri problemu osamljenosti, ki je - kot opažajo pri svojih uporabnikih - vse večji. Z osamljenostjo pa so povezane razne stiske, depresije, obup. Ker je medgeneracijsko sodelovanje nepogrešljivo pri karitativnem in pastoralnem delovanju Cerkve, želijo tako poleg že ustaljenih dejavnosti ponuditi še program Dnevna soba Karitas, ki bo namenjena srečevanju, izobraževanju starejših in mlajših, tu bo nekakšno stičišče generacij. »Ne bo šlo za neko dnevno in institucionalno urejeno varstvo, ampak za podobne programe kot v t. i. 3. življenjski univerzi - skupno in koristno preživljanje prostega časa z neko dejavnostjo, ki je lahko je igranje kart in drugih iger, učenje, pogovor ob čaju,« pojasni Gril. Na voljo bo tudi t.i. prosta knjižnica z neposrednim dostopom do knjig brez pogojevanja, kar bo prva taka knjižnica v Sloveniji.

Hiša bo tako z obnovo kmalu še bolj »živa«, kar je seveda cilj novomeške škofije. Dostop bo mogoč tudi invalidom, saj je celotna stavba pridobila nov vhod v pritličje in klančino brez stopnic, vsa nadstropja južnega trakta bodo povezana z dvigalom. Ideje o škofijski gimnaziji, ki so jo sprva sicer načrtovali v Baragovem zavodu, a so jih potem zaradi neustreznih prostorskih možnosti zavrgli, ostajajo, a so jih preložili na kasnejši čas.

Članek je bil obljavljen v 48.številki Dolenjskega lista 28. novembra 2019.

‹ nazaj