kultura

Poslikajmo sivino: Privid je edini paradiž …

18.12.2019 | 15:05 | Tekst in foto: Mirjana Martinović

Robert Jevnik ob delu njegove zadnje poslikave na kotlovnici največje stanovanjske soseske v mestu. Po našem pogovoru je dodal še črno-beli portret pisatelja Slavka Gruma, po katerem se soseska tudi imenuje. (Foto: M. M.)

Foto: Društvo Novo mesto

Novo mesto - Člani Društva Novo mesto so lani zagnali projekt Poslikajmo sivino in tako je veliko sivo obzidje pri igrišču OŠ Bršljin zažarelo v modri in drugih barvah, mesto pa s tem dobilo prvo umetniško poslikavo večje zunanje površine oz. murala. »Uspešna izvedba in številni pozitivni odzivi nanjo so nas motivirali k nadaljevanju našega projekta z novim muralom,« so nedavno sporočili iz društva in napovedali, da bodo tokrat obiskali ulico Slavka Gruma oz. tamkajšnjo veliko kotlovnico, ki stoji ob Topliški cesti.

Izziva se je tako pred dobrim mesecem lotil šentjernejski umetnik Robert Jevnik, ki je skupaj s Teo Skupek poskrbel za omenjeno poslikavo »vesolje znanja« pri bršljinski šoli, a je zadnji izziv večji. To med drugim razkrije njegov odgovor na vprašanje o samih pripravah: »To je prvi projekt, na katerega sem se sploh pripravil. Priznam, da nisem poznal ne pisatelja ne knjige. Ko sem vse prebral, pa je bilo idej veliko. Težave so bile kvečjemu s samo steno: tu so okna, kovinska vrata, različne podlage …«

Avtor poslikave še razkrije, da bistvene razlike med ustvarjanjem na platno ali več deset metov velikim zidom ni: »Razlike so le v razmerjih, zdaj imam kvečjemu več težav, ko se lotim česa manjšega.« Ob prebiranju dela Dogodek v mestu Gogi je našel veliko stičnih točk: »Hitro sem se poistovetil z njim, veliko citatov je bilo takšnih, kot jih imam sam polno po beležkah. Zato sem se odločil izpostaviti še tega: Privid je edini paradiž, iz katerega ne moremo biti pregnani.«

Našli ga boste na kotlovnici, tako kot veliko drugih podrobnosti iz najbolj znanega Grumovega dela. Med ustvarjanjem je Jevniku še najbolj ponagajalo vreme, saj je oktobra deževalo skoraj vsak dan, tako da je moral nekaj podrobnosti zaradi počasnega sušenja barve tudi popravljati, sicer bi že zaključil. Tudi mimoidoči in prebivalci največje stanovanjske soseske so se radi ustavili ob njem in opazovali delo: »Ko je bilo še črno-belo, ni bilo vsem všeč, a sedaj, ko sem dodal barve, v glavnem dobivam le pozitivne ocene. Policije še ni bilo (smeh).« Črno-bel je ostal zgolj zaključek: portret pisatelja na drugi strani obzidja oz. ob velikem vhodu v kotlovnico.

»Žal še veliko,« pa na vprašanje, ali je v mestu še dovolj takih »sivih platen«, odgovori Saša Mikec iz Društva Novo mesto: »Naslednja poslikava je predvidena na železniškem viaduktu pri OŠ Šmihel ali daljšem opornem zidu v Ločni. Sivine, žal, res ne manjka.«

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista z dne, 5. december 2019.

‹ nazaj