dolenjska

Letos kar 63 zlatih priznanj

12.1.2020 | 09:00 | Besedilo in fotografije: R. N.

Društvo podeželskih žena Tavžentroža je pripravilo že osmo razstavo kruha.

Predsednica društva Nada Zorec

Elizabeta Verščaj

Jožica Kastelic, Jože Senegačnik in Danica Kozlevčar (levo) so prejeli vse možne točke. Namesto Jožice je na sliki njena hči Vanja Kresal.

Trebnje - Po številnih domovih pogosto zadiši po doma pečenem kruhu. Tudi mlajše gospodinje in celo moški ga radi zamesijo in spečejo ter z njim razveselijo svoje bližnje. To dokazujejo številne razstave in tekmovanja v peki domačega kruha, ki jih na Dolenjskem ne manjka. Včeraj je Društvo podeželskih žena Tavžentroža v Trebnjem pripravilo že osmo razstavo kruha in kvašenih izdelkov, predsednica društva Nada Zorec pa je bila več kot zadovoljna z odzivom – v ocenjevanje so prejeli kar 91 različnih vrst kruhov.

»Skrb za vsakdanji kruh nas spremlja že od vekomaj. Vedno je bila prisotna tudi božja pomoč, da so lahko nahranili številna usta, ob hudih letinah je bilo še huje,« je dejala Zorčeva in dodala, da so včasih otroci na njivah pobrali vsak klasek in zrno, s kruhom ravnali spoštljivo in varčno, saj ga za vse ni bilo dovolj. »Danes je povsem drugače. Veliki trgovci čedalje bolj poskušajo s cenenim kruhom razvrednotiti tisti pravi kmečki vonj po domačem kruhu. Razvrednotiti kmečko delo, kmečki vonj po njivi in hlevu.«

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Jože Simončič je ob tem poudaril, da se moramo zavedati, da hrana ni samoumevna. Po eni strani je danes lahko dostopna in dokaj poceni za potrošnika, po drugi strani pa jo je zaradi čedalje večjih naravnih ujm čedalje težje pridelati, precej hrane pa tudi zavržemo, je dejal. »Premalo pa se zavedamo, da za stalno oskrbo s hrano potrebujemo kmečko zemljo, pri nas in tudi drugod po Evropi pa jo pozidujemo. Predvsem pa potrebujemo kmeta, ki bo znal to zemljo obdelovati. A treba ga je tudi pošteno plačati,« je povedal Simončič in izpostavil, da se čedalje več kmetij opušča, saj gredo mladi raje v službo, kot da bi delali doma. »Če kmet ne bo rad delal na kmetiji, lahko celotna veriga pade in ne bo več lokalne oskrbe, o kateri tako radi govorimo.«

V ocenjevanje so članice strokovne komisije prejele kar 91 kruhov, ki so bili razdeljeni v šest kategorij: pšenični kruhi, rženi kruhi, kruhi iz drugih krušnih žit, mešani kruhi, kruhi posebnih vrst in praznični kruhi. Kot je povedala predsednica strokovne komisije Elizabeta Verščaj, so ocenjevali zunanji videz, videz sredice, vonj skorjice in sredice ter okus in topnost skorje in sredice. Osem jih je prejelo bronasto, 20 srebrno in kar 63 zlato priznanje. Vseh 80 možnih točk pa so prejeli Jožica Kastelic, Jože Senegačnik in Danica Kozlevčar. Slednja je na vprašanje, kako speči takšen kruh, da doseže vse možne točke, dejala, da se moraš potruditi, potrebno je imeti pravo moko, temperaturo v peči, delati pa moraš z ljubeznijo. »Kruh velikokrat spečem doma. To priznanje je zame spodbuda za naprej,« je povedala Danica, ki prihaja iz Trebnjega.

Verščajeva je še dodala, da so bili člani strokovne komisije z vsemi prispelimi izdelki na splošno zelo zadovoljni. Po njenih besedah je bilo videti, da so bili vsi narejeni iz kvalitetnih sestavin, vseeno pa je gospodinjam nanizala še nekaj napotkov. »Če je bil kruh drugače ocenjen, kot ste pričakovali, naj vam mogoče malo slabša ocena ne vzame veselja do peke kruha,« je dejala na koncu.

Podelitve priznanj so se udeležili tudi poslanec Blaž Pavlin, trebanjski župan Alojzij Kastelic in župan občine Mokronog-Trebelno Anton Maver. Zagnane in marljive članice Društva podeželskih žena Tavžentroža so zadovoljne z letošnjo razstavo, ki bo odprta do ponedeljka, predvsem pa jih veseli, da so se povabilu k sodelovanju na razstavi odzvali tudi v trebanjski in mokronoški osnovni šoli s tamkajšnjim vrtcem. »Tavžentrože bomo še z večjim veseljem skrbele, da peka kruha ne bo izumrla, skrbele bomo za kmečko kulinariko, za urejenost naše doline, ohranjale bomo slovensko narodno pesem, za ohranjanje naših bogatij kmetij, okolja, skrbele bomo za povezanost med ljudmi in za podmladek,« je na koncu misli strnila predsednica društva.

‹ nazaj