Za krškopoljca dva, z evropskim denarjem podprta projekta

17.1.2020 | 12:05

Na novinarski konferenci so sodelovali (z leve): Martina Ivanšek, predsednica Društva rejcev krškopoljskih prašičev, Andrej Kastelic, vodja rejskega programa pri KGZS-Zavod Novo mesto, direktor omenjenega zavoda Jože Simončič ter prof. dr Milena Kovač in Špela Malovrh iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. (Foto: M. Ž.)

Na novinarski konferenci so sodelovali (z leve): Martina Ivanšek, predsednica Društva rejcev krškopoljskih prašičev, Andrej Kastelic, vodja rejskega programa pri KGZS-Zavod Novo mesto, direktor omenjenega zavoda Jože Simončič ter prof. dr Milena Kovač in Špela Malovrh iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. (Foto: M. Ž.)

Za krškopoljca dva, z evropskim denarjem podprta projekta

Novo mesto - Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto se je kot nosilec s partnerji, med katerimi je tudi Biotehniška fakulteta, oddelek za zootehniko, lotil dveh, z evropskim denarjem podprtih projektov, povezanih s krškopoljskim prašičem, ki je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejal mag. Andrej Kastelic, vodja rejskega programa pri omenjenem zavodu, je meso krškopoljca okusnejše, sočnejše in bolj aromatično od mesa prašičev sodobnih pasem.

V prvem projektu sledljivosti porekla, vrednem slabih 340 tisoč evrov, ki bo trajal tri leta, želijo sledljivost mesa vpeljati ne le pri živih živali, kjer je ta že vzpostavljena, temveč tudi od zakola vse do krožnika, kjer bi se lahko dogajale potvorbe. »V tem projektu bomo skušali z genetskimi metodami preverjati poreklo mesa in hkrati potrditi ali ovreči, ali nam je nekdo res postregel s krškopoljšim prašičem ali ne,« je pojasnil Kastelic in dodal, da je metodika sicer že poznana, vendar je še niso vpeljali v rutinsko prakso, s tem večjim projektom pa bodo metodiko izpili in začeli izvajati nadzor.

V drugem pilotnem projektu, ki je vreden 75 tisoč evrov in bo trajal dve leti, pa bodo skušali krškopoljskega prašiča spremljati glede na kakovost mesa, da bi preprečilo izgubo za pasmo pomembnih lastnosti, kot so sočnost, aromatičnost, mehkobo, pa tudi za prehrano človeka ugodnejše razmerje maščobnih kislin. Cilj projekta je spoznavanje parametrov kakovosti mesa, pripraviti nabor možnih parametrov in vključitev najprimernejših v odbiro plemenskih živali. »Pasmo ne želimo spreminjati, želimo pa preprečiti izgubo pomembnih genov, ki to kakovost omogočajo,« je dejal Kastelic.

Kot je povedala Martina Ivanšek, predsednica Društva rejcev krškopoljskih prašičev, rejci od obeh projektov pričakujejo, da bodo s tem zajezili goljufanje nekaterih drugih rejcev, ki mešajo pasme in tako niso pravi rejci krškopoljskega prašiča, na ta način pa skušajo za svoje prašiče dosegati višjo ceno. Radi bi ohranili čisto pasmo in s tem kvaliteto mesa ter dvignili njegov sloves na višjo raven, da bi prišel na mize v gostilnah.

Več v tiskani izdaji Dolenjskega lista prihodnji četrtek.

M. Ž.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava