Kaj, če sosed ne kosi?

26.1.2020 | 11:30

Hiše v Klemenčičevi ulici že nekaj let nihče ne vzdržuje. Ograja se je že delno podrla, poleti pa je vsa parcela močno zaraščena. (Foto: B. B.)

Na uredništvo Dolenjskega lista so se obrnili stanovalci Klemenčičeve ulice v Bršljinu, saj lastnik ene od hiš v ulici menda že več let ni pokosil zemljišča okrog hiše.

Kot nam je povedala ena od sosed, je hiša je prazna že kakih deset let, lastnik, dedič prejšnje stanovalke, pa ne vzdržuje ne hiše ne zemljišča. To je problematično predvsem v poletnih mesecih, ko trava, trnje in drugo grmičevje segajo tudi po meter in več visoko. Bujna vegetacija daje zatočišče polžem, žuželkam in drugemu mrčesu, pa tudi kačam in glodavcem, kar je zelo moteče, potencialno pa tudi nevarno, opozarjajo sosedje.

Lastnika, ki sicer živi nedaleč stran, sosedje niso videli nekaj že let. »Soseda mi je poleti rekla, da je videla, kako je s te zaraščene parcele prilezla kača. Jaz imam nizko pokojnino, pa vseeno vedno poskrbim, da pride nekdo pokosit mojo zelenico,« je ogorčena ena od sosed. »Cela ulica se zgraža nas stanjem, v kateri sta hiša in parcela. Pred časom so v hišo celo vdrli in iz nje pobrali bakrene cevi, občasno se v njej kdo tudi zadržuje,« vedo povedati obupani sosedje, ki ne vedo, na koga bi se lahko obrnili za pomoč.

Pozimi stanje še ni tako kritično, ko pa spomladi izbruhne bujna vegetacija, grmičevje okrog hiše daje zavetje tudi glodavcem in kačam. (Foto: B. B.)

Kmetijska inšpekcija v takih primerih res ni pravi naslov za ukrepanje, saj lahko posreduje le pri zaraščanju kmetijskih zemljišč, ta primer pa se nanaša na vegetacijo, ki raste na stavbnem zemljišču.

V številnih slovenskih občinah za ukrepanje v takih primerih pooblastijo občinski inšpektorat, ki se lahko v postopku opira na določila občinskih odlokov o javnem redu in miru. Odlok, kakršnega so npr. sprejeli na Ptuju, določa, da je zaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja prepovedano opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz okolice. Kot lahko preberemo v medijskih objavah, v takih postopkih velikokrat zaleže že inšpektorjevo opozorilo lastniku, naj ta poskrbi za zaraščeno zemljišče. Druga možnost so tudi občinski odloki o urejanju podobe naselij in krajine, ki jih omogoča novi zakon o urejanju okolja iz leta 2018.

A ko smo v kabinetu novomeškega župana preverili, kako je z možnostjo podobnega ukrepanja v Mestni občini Novo mesto, smo dobili le kratek odgovor, da ima medobčinski inšpektorat v skladu s trenutno veljavnimi akti pristojnost za ukrepanje samo v primerih, ko se vegetacija razraste na cesto. Skratka, če gre verjeti pojasnilom inšpektorata, odloka, ki bi na tak ali drugačen varoval podobo in urejenost kraja, novomeška občina še ni sprejela. Pa ne bi bilo slabo, če bi ga.

Kakor koli, iz kabineta župana so nam še sporočili, da si bo njihov inšpektor zadevo v kratkem ogledal na terenu, mi pa se sprašujemo, ali ima to sploh kak smisel, če je kakršno koli ukrepanje res tako nemogoče.

B. Blaić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava