So bile za dojenčka usodne praske podgan?

2.2.2020 | 12:00

  Baraka, v kateri je umrl dojenček. (Foto. M.G.)

  Baraka, v kateri je umrl dojenček. (Foto. M.G.)

"V tem kotičku je spal z mamico," pokaže teta Viktorija.

"V tem kotičku je spal z mamico," pokaže teta Viktorija.

  Cene je moral razkopati notranjost  barak.

  Cene je moral razkopati notranjost  barak.

Ribnica - Okoli novega leta so na osrednjem ribniškem pokopališču v Hrovači v zemljo položili krsto s trupelcem komaj mesec in pol starega Amadeja Brajdiča. Žalost za malčkom v romski družini Ceneta Hudorovca iz naselja v Goriči vasi, v katerem sicer rastejo nove hiše na zemljišču, ki ni legalizirano in je pod daljnovodi, ne in ne usahne, nam skrhan pove.

»Živimo na prostoru, ki je pod ravnijo dostojanstva človeka. Smo brez vode, moja 17 članska družina, med katerimi je kar deset vnukov, pa edina nima niti elektrike. Poskušal sem najti soglasje s sosedi, da bi se tudi jaz priključil na omrežje tako kot oni, a mi je vsakič spodletelo. Ne vem, zakaj zamere,« skomigne Cene. Če bi imela hčerka Jasna elektriko v zatohlem prostoru, ki je brez primernega ogrevanja in kjer je Amadej umrl, bi njegov vnuk zagotovo bil med živimi, je prepričan.

Prijazno nas povabi v manjšo leseno barako, ki je na robu naselja in naj bi bil dom za hčerkino družino, podobno streho nad glavo je postavil tudi drugi hčerki. Amadej je bil njen tretji otrok, sicer živahen fantič in prav nič ni kazalo, da bo zbolel, še manj pa, da bo kmalu umrl. »Še ne vemo zakaj, saj uradnih zdravniških izvidov še nismo dobili. Zakaj toliko dolgo čakajo?«

Otrok je imel nad očesi več prask, ki naj bi kazale na obisk podgan, ki zlasti ponoči pridejo v lesen objekt. Domnevno naj bi jih pred zmrzaljo tja zvabila toplina materinega in otrokovega telesa. So bile sledi teh glodalcev usodne za malčka, ki je po tem dobil tudi vročino, se neuko sprašuje Cene. Nekdo mu je rekel, da je vnuk potem zbolel s pljučnico, ki naj bi bila zanj usodna.

Cene je iz tistega dela barake, kjer naj bi se zadrževale podgane, po navodilih policije odstranil stekleno volno in izolacijske plošče. Zato, da bi ta prostor higieniki razkužili in očistili za nadaljnje bivanje. »Tudi na njih še čakam,« je žalosten še dejal Cene, ki se je v deželo suhe robe pred tridesetimi leti preselil iz Grosuplja.

»Ja, če se ne bo kaj ukrenilo, se podganam ne bomo mogli umakniti,« ga skrbi.

Naj bo to zadnja tragedija – ve se, kdo je na potezi!

Na tragični dogodek so se odzvali v Amnesty International Slovenije. Tako po smrti dojenčka v nelegalnem romskem naselju Goriča vas v Ribnici in po odvzemu prvih treh otrok najbolj marginaliziranim družinam pozivajo, naj bo tragedij dovolj in naj odgovorni končno ukrepajo.

Tragičen dogodek globoko obžalujejo in bližnjim izrekajo iskreno sožalje. Kot veliko drugih družin v nelegalnih romskih naseljih na jugovzhodu države ta družina živi brez vode in elektrike, v človeka nevrednih razmerah, ki že same po sebi predstavljajo zdravstveno tveganje, so opozorili.

»Naše ogorčenje je usmerjeno v oblasti, saj nedelovanje na lokalni in državni ravni za številne romske družine vzdržuje razmere brez vode in elektrike, človeka nevredne pogoje, ki že sami po sebi predstavljajo zdravstveno tveganje. Naselje in to družino so dolga leta vsebinsko obravnavale socialne službe, ne da bi se življenjske razmere izboljšale. Ta tragedija se ni zgodila samo tej družini, zgodila se je celi občini in celi naši družbi,« je dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

Umrljivost romskih dojenčkov je, kot so navedli, štirikrat višja kot v ostali populaciji, umrljivost otrok od prvega do četrtega leta starosti pa kar sedemkrat višja od otrok enake starosti med neromskim prebivalstvom. »Sramotno je, da tudi te smrti vse do danes niso bile dovolj, da bi oblasti zagotovile vodo in elektriko in poiskale rešitve. Tako pa so prezgodnje smrti del romskih življenj, živijo kar 22 let manj kot ostali prebivalci, država pa si privošči leta in leta, pravzaprav desetletja kvaziukrepanja, ki življenja družin v nelegaliziranih naseljih v ničemer ne olajša,« poudarja Nataša Posel.

Celotno sporočilo Amnesty International Slovenije v priponki.

M. G., M. Ž.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava