kultura

Trije arhitekti nastavljajo zrcalo današnjemu Šentjerneju

8.2.2020 | 10:30 | Besedilo in foto: L. Markelj

Z avtorji razstave, arhitekti Dare Homan, Andrej Bučar in Matej Kerin, se je na prireditvi pogovarjala Barbka Kukman.

Z avtorji razstave, arhitekti Dare Homan, Andrej Bučar in Matej Kerin, se je na prireditvi pogovarjala Barbka Kukman.

Kolaži morajo dati misliti. (Foto: avtorji razstave)

Kolaži morajo dati misliti. (Foto: avtorji razstave)

Čestitka in pozornost avtorjem razstave iz rok Nine Šalamon

Čestitka in pozornost avtorjem razstave iz rok Nine Šalamon

Barbka Kukman

Barbka Kukman

Mladi recitatorji OŠ Šentjernej

Mladi recitatorji OŠ Šentjernej

Stare fotografije o Šentjerneju - spomini

Stare fotografije o Šentjerneju - spomini

Šentjernej - Šentjernej ima ljudi, ki jim ni vseeno za svoj kraj: kako izgleda, kako je urejen, kako se razvija. Mednje nedvomno sodijo trije domači arhitekti: Matej Kerin, Dare Homan in Andrej Bučar, ki so pred dnevi v Kulturnem centru Primoža Trubarja na ogled postavili zanimivo arhitekturno razstavo z naslovom Kolaži trškega jedra - neznane podobe Šentjerneja.

Gre za predstavitev Šentjerneja na drugačen način, preko kolažev, s čimer so podali nekakšno kritiko današnje podobe trškega jedra, pa tudi ideje in možnosti za njegov razvoj.

Razstavo je odprla v. d. ravnateljica OŠ Šentjernej Nina Šalamon, saj sodi v okvir prireditev Včasih naši učenci, danes umetniki, ki jih šola na pobudo likovne pedagoginje Darje Kovačič pripravlja že kar nekaj let.

Osrednji del razstave tako predstavlja šest kolažev, ko z lepljenko z izrezki iz fotografij iz različnih obdobjih predstavijo svojo vizijo o možnem razvoju kraja - v preteklosti ali prihodnosti. Kot pravijo, ne gre za neke načrte, ampak ideje, ob katerih si lahko vsak odgovori na vprašanje, ali želi živeti v takem Šentjerneju.

Trg nazaduje

Do sedanjega stanja so upravičeno kritični. Središče Šentjerneja je danes kljub prenovi trga leta 2000 degradiran: stavbe izginjajo, trg duši promet, postaja parkirišče.

Drugi del razstave predstavlja 14 spominov oz. izginulih podob kraja s primerjavo fotografij današnjega stanja. Stare fotografije - najstarejše so iz konca 19. stoletja, večina pa jih je z začetka 20 stoletja in po 2. svetovni vojni - so dobili v Dolenjskem muzeju, Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, Etnološkem muzeju, pri zbiratelju razglednic Branetu Penci, prispevalo pa jih je še nekaj Šentjernejčanov, tudi Kerin in Bučar, ki sta v magistrski oz. diplomski nalogi obravnavala domači kraj.

Avtorji razstave - na prireditvi se je z njimi pogovarjala Barbka Kukman - tako dajejo pobudo za nadaljnje zbiranje starih fotografij in drugih zgodovinskih virov o Šentjerneju, ki jih bodo lahko uporabili pri naslednjih podobnih projektih, skupen arhiv pa bo na voljo vsem občanom.

Na razstavi, katere otvoritev so popestrili nastopi šentjernejskih osnovnošolcev z recitalom Prešernovih pesmi in glasbeniki Glasbene šole Marjana Kozina Novo mesto, je zbrane nagovoril podžupan v vlogi župana Janez Selak.

Razstava bo na ogled do 9. marca.

‹ nazaj

Galerija (32)

ARHITEKTII 001, ARHITEKTII_001
ARHITEKTII 002, ARHITEKTII_002
ARHITEKTII 003, ARHITEKTII_003
ARHITEKTII 004, ARHITEKTII_004
ARHITEKTII 005, ARHITEKTII_005
ARHITEKTII 006, ARHITEKTII_006
ARHITEKTII 007, ARHITEKTII_007
ARHITEKTII 008, ARHITEKTII_008
ARHITEKTII 009, ARHITEKTII_009
ARHITEKTII 010, ARHITEKTII_010
ARHITEKTII 011, ARHITEKTII_011
ARHITEKTII 012, ARHITEKTII_012
ARHITEKTII 013, ARHITEKTII_013
ARHITEKTII 014, ARHITEKTII_014
ARHITEKTII 015, ARHITEKTII_015
ARHITEKTII 016, ARHITEKTII_016
ARHITEKTII 017, ARHITEKTII_017
ARHITEKTII 018, ARHITEKTII_018
ARHITEKTII 019, ARHITEKTII_019
ARHITEKTII 020, ARHITEKTII_020
ARHITEKTII 021, ARHITEKTII_021
ARHITEKTII 022, ARHITEKTII_022
ARHITEKTII 023, ARHITEKTII_023
ARHITEKTII 024, ARHITEKTII_024
ARHITEKTII 025, ARHITEKTII_025
ARHITEKTII 026, ARHITEKTII_026
ARHITEKTII 027, ARHITEKTII_027
ARHITEKTII 028, ARHITEKTII_028
ARHITEKTII 029, ARHITEKTII_029
ARHITEKTII 030, ARHITEKTII_030
ARHITEKTII 031, ARHITEKTII_031
ARHITEKTII 032, ARHITEKTII_032

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava