dolenjska

Mednarodni dan materinščine: da bomo čez sto let govorili slovensko!

21.2.2020 | 08:15 | Besedilo in foto: L. Markelj

Jožica Jožef Beg je za dijake (sama ali v soavtorstvu) napisala kar nekaj učbenikov za slovenski jezik.

Jožica Jožef Beg je za dijake (sama ali v soavtorstvu) napisala kar nekaj učbenikov za slovenski jezik.

Novo mesto - Danes je mednarodni dan materinščine, jezika, ki se ga najprej naučimo, s katerim se najlažje in najbolj pretanjeno izražamo, ki ga nosimo v srcu, kamorkoli gremo po svetu.

Slovenščina je že od malih nog velika ljubezen dr. Jožice Jožef Beg iz Herinje vasi pri Otočcu, prof. slovenskega jezika na Šolskem centru Novo mesto, ki zadnjih pet let vodi tudi Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine.

Jožef Begova ostaja kljub mnogim črnogledim napovedim ob vdiranju angleščine v naš jezikovni prostor glede slovenskega jezika vseeno optimist.

»Res vsi beremo manj, tudi mladi. Ni več družinskih knjižnic, knjiga ni več statusni simbol, izrinjajo jo novodobni mediji. Seveda se vse začne v družini in zgled staršev je zelo pomemben. A ni dovolj le brati - pravimo, da je branje samotno potovanje. O prebranem se je treba tudi pogovarjati, deliti misli,« razmišlja Jožica, prepričana, da se mlade da navdušiti za literaturo. »Le ponuditi jim jo je treba tako, da jim bo blizu,« meni.

Sicer pa glede slovenščine pove, da je ogrožena toliko, kot bomo dovolili njeni govorci. »Vztrajati moramo, da se bo slovenščina vsestransko razvijala na vseh področjih delovanja. Če bomo dopustili, da bo v visokošolskem šolstvu kot študijski jezik prevladal tuji jezik, kot so težnje, potem bomo ogrozili slovenski jezik do take mere, da ga čez sto let morda res ne bo več,« razmišlja.

Ob skrbi za knjižni jezik ne gre pozabiti, da so naš materni jezik tudi narečja. »Narečja so naša kulturna dediščina, ohranjati jih moramo,« pravi Jožica. Meni, da jezik obvladaš, ko se znaš prilagoditi okoliščinam sporazumevanja, torej je tudi sleng ne skrbi. A jezikovna norma mora obstajati.

Za krepitev zavesti o pomenu jezikovnega znanja, kulture in literature si naša sogovornica prizadeva tudi v Slavističnem društvu Dolenjske in Bele krajine, ki ga prizadevno vodi že peto leto.

Več o njenem delu v društvu, o prizadevanjih za slovenščino v šolstvu, pa tudi o njenem osebnem življenju, si lahko preberete v aktualni tiskani izdaji Dolenjskega lista v rubriki Portret tedna.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava