Hren piše pesmi, aforizme, črtice…

27.2.2020 | 09:05

Marjan Hren in Vida Zupančič Yebuah na sinočnjem literarnem večeru v prostorih DU Novo mesto.

Marjan Hren in Vida Zupančič Yebuah na sinočnjem literarnem večeru v prostorih DU Novo mesto.

Hren piše pesmi, aforizme, črtice…
Marjan Hren je zbranim prebral kar nekaj svojih literarnih stvaritev.

Marjan Hren je zbranim prebral kar nekaj svojih literarnih stvaritev.

Novo mesto - Člani literarne sekcije Snovanja, ki delujejo v okviru Društva upokojencev Novo mesto, so sklenili, da se bodo drug drugemu in širši javnosti predstavili posamično in bolj osebno, torej vsak na samostojnem literarnem večeru z vsem svojim ustvarjalnim opusom.

Sinoči je bil v prostorih upokojenskega društva na vrsti Marjan Hren iz Potovega Vrha, pesnik in pisec aforizmov ter črtic, pa tudi avtor knjige o dediščini velikega rojaka, humanista in znanstvenika Ernsta Macha Slatenska dolina in Machova dediščina pod Gorjanci. Hren, ki je zaslužen za ureditev danes zelo obiskane Machove poti,  je za pomembnejše trajne uspehe na kulturnem in literarnem področju ter pri ohranjanju kulturne dediščine leta 2016 prejel tudi Trdinovo nagrado.

Na sinočnjem večeru, ko se je z njim pogovarjala prijateljica še iz osnovnošolskih klopi Vida Zupančič Yebuah, je zbranim spregovoril o svojem otroštvu ter začetkih literarnega pisanja, o pogledu na življenje, v katerem ima pri njem veliko mesto ljubezen. Zrasel je v številčni delavski družini v slatenski dolini in že od malih nog spoštuje življenje kmetov in delo žuljavih rok. Zase rad reče, da je »Podgurc«

Kot otrok je veliko bral, čeprav je bila elektrika takrat zelo dragocena in so z njo varčevali, zato je pod odejo knjige prebiral naskrivaj z baterijo. K pisanju ga je s pohvalo šolskega spisa Zgodila se mi je krivica, kar je zapisal po resničnem pripetljaju z nekim učiteljem, navdušila učiteljica slovenščine v 7. razredu.

Hren piše pesmi, aforizme, črtice…

Med ustvarjanjem doma in družine ter službovanjem - Hren se je izučil za kovinarja in strojnika, delal pa je v takratni novomeški tovarni IMV, kjer se je vseskozi izobraževal, nekaj časa pa je tudi poučeval obdelovanje kovin  Šolskem centru Novo mesto - ni bilo pravega časa za pisanje. Si pa je vseskozi kaj zapisoval: od pesmi, do misli in aforizmov. Po bolezni v naporni službi pa se je umaknil v naravo, pravzaprav v gozd, ki je bil zanj prava terapija, in v tem času doživel literarni preporod. Pred desetimi leti se je včlanil  v literarno sekcijo Snovanja, kjer je,  kot pravi, »napredoval kot pisec, tudi po zaslugi dobrega mentorja Milana Marklja.«

V samozaložbi je leta 2011 izdal dve knjigi: Aforizmi in hrenaste misli s Ptičjega brega in Pesmi s Ptičjega brega ter četa 2016 pri Založbi Snovanja že omenjeno knjigo o Machovi dediščini.

A tudi zdaj ne miruje in je še kako ustvarjalen. Za bližajoči 70. rojstni dan si želi pokloniti novo knjigo, kot ji pravi »mavrično krivuljo svojega življenja«, v predalu pa ima še vojaške zgodbe, bajke, aforizme..., ki morda tudi še kdaj ugledajo luč sveta v knjižni obliki.

Besedilo in foto: L. Markelj

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava