gospodarstvo

V KZ Krka o Gregorjevem sejmu in poslovanju

4.3.2020 | 09:40 | M. Ž.

Prihajajoči Gregorjev sejem in poslovanje do predstavili (z leve) Pavel Vidic, predsednik zadruge KZ Krka, Robert Tomazin, direktor trženja in vodja Gregorjevega sejma, in Martin Kambič, v.d. direktorja KZ Krka. (Foto: M. Ž.)

Prihajajoči Gregorjev sejem in poslovanje do predstavili (z leve) Pavel Vidic, predsednik zadruge KZ Krka, Robert Tomazin, direktor trženja in vodja Gregorjevega sejma, in Martin Kambič, v.d. direktorja KZ Krka. (Foto: M. Ž.)

Novo mesto - Vodilna nit letošnjega že 26. Gregorjevega sejma, ki je prvi pomladanski kmetijski sejem in največji sejem na Dolenjskem, je »Okusite podeželje«. Gre za misel o povezovanju podeželja, turizma, kulture in kulinarike. Okus po domačem, tradicionalne jedi naših babic, to je nekaj, kar si slovenski potrošniki vedno bolj želijo. Lokalno pridelana hrana je ne samo odličnega okusa, ampak tudi najboljša za nas. Svežino in visoko hranilno vrednost hrane lahko zagotavlja le hrana iz bližine, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril mag. Robert Tomazin, vodja Gregorjevega sejma in direktor trženja Kmetijske zadruge Krka.

Na Gregorjevem sejmu, ki bo prihodnji konec tedna od 13. do 15. marca na gramoznem parkirišču pri Qlandiji v Novem mestu , se bo na 20.000 m2 letos predstavilo 180 razstavljavcev s področja kmetijstva, kmetijske tehnike, gozdarstva, vrtnarstva, kulinarike, domače obrti in izdelkov za vsakodnevno rabo. Tudi letos v treh dneh pričakujejo preko 22.000 obiskovalcev.

Organizator, KZ Krka, tako kot vedno pripravlja tudi pester spremljevalni program, od kulturnega programa do pestre kulinarične ponudbe, seveda niso pozabili tudi na najmlajše. Njim je poleg odprtja sejam namenjen petek, zadruga jim ne podarja le prostega vstopa, temveč tudi gledališko predstavo in voden ogled sejma.

Za obiskovalce ob zabavnem pripravljajo tudi poučni program: predavanja z Mišo Pušenjak, vodilno strokovnjakinjo v zelenjadarstvu, in Sabino Topolovec, soavtorico trilogije o začimbah Ščepec, v duhu letošnje rdeče niti sejam »Okusite podeželje« pa bo iz najboljših domačih sestavin v živo kuhal kuharski mojster Robert Gregorčič.

Kako poteka sanacija KZ Krka?

Na novinarski konferenci so predstavili tudi poslovanje zadruge v minulem letu. KZ Krka, ki sodi med večje zadruge, je namreč pred vrsto leti zašla v težave, saj poslovanje vseskozi bremenijo dolgovi iz preteklosti. V zadnjih dobrih dveh letih in pol pospešeno izvaja ukrepe sanacije skladno z načrtom finančno poslovnega prestrukturiranja, katerega cilj je dokončna poslovna in finančna sanacija družbe.

Po besedah v.d. direktorja Martina Kambiča so cilje poslovne sanacije izpolnili v celoti, ponekod pa načrt celo presegli. Zaprli so nekaj nedonosnih trgovin, naredili resno kadrovsko optimizacijo in oktobra lani obe večji živilski trgovini v Zadružno nakupovalnem centru in Bršljinu oddali v najem Mercatorju, ki je prevzel tudi vse zaposlene in zaloge.

Manj uspešni so pri finančni sanaciji, saj jim banke zaradi dolgov v preteklosti slabo oz. ne prisluhnejo. Tako lani niso uspeli zagotoviti nobenih novih finančnih sredstev. »Če nas bi podprle, bi že leta 2018 poslovali bistveno manj slabo, kot smo, in bi v letu 2019 po moji oceni poslovali pozitivno,« je poudaril Kambič.

KZ Krka je imela pred dvema letoma in pol še 4,8 milijona obveznosti do bank in dobre 3,5 milijona do dobaviteljev, zdaj pa so jih skoraj prepolovili in imajo tako še 2,5 milijona evrov kreditov in okoli 1,9 milijona zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Zadruga, ki združuje okoli 250 članov, je lani ustvarila 18,5 milijonov evrov skupnih prihodkov oz. za 11 odst. manj kot leto prej, prihodkov od prodaje je bilo za 19,1 milijonov, tu je vključena tudi prodaja premoženja, in so manjši za 17 odstotkov. Poslovno leto 2019 so sicer zaključili z izgubo, vendar je bila ta v primerjavi z letom prej manjša za približno 15 odstotkov.

V letu 2020 se bodo v KZ Krka še naprej osredotočili na optimizacijo in racionalizacijo poslovanja, principih naravnega združevanja poslovnih procesov ter koriščenju razvojnih potencialov in tržnih priložnosti.

Podrobneje v jutrišnji tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava