bela krajina

Danes je svetovni dan voda

22.3.2020 | 09:45 | B. Grabrijan

Jutranja meglica na Kolpi (Foto: B. G.)

Adlešiči - 22. marec je bil predlagan na Konferenci Združenih narodov o okolju (UNCED) leta 1992 v Riu de Janeiru, kot dan namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov. Že leto pozneje so Združeni narodi ta dan razglasili za Svetovni dan voda.

Vsako leto je ob tej priložnosti določena nova tema in slogan, ki se osredotoča na nek specifičen problem povezan s tematiko voda. Letos poteka to obeleževanje v znamenju podnebnih sprememb.

Slovenija je z vodo bogato obdarjena, čeprav mogoče tega bogastva ne upravljamo najbolje. Še vedno imamo tudi pri nas gospodinjstva, ki nimajo ustrezne oskrbe z vodo, a ta ki jo imajo lahko vodo iz pipe varno uporabljajo za pitje. Veliko slabša pa je situacija v svetovnem merilu: dobri dve milijardi ljudi nima dostopa do pitne vode.

Večino pitne vode v Sloveniji zagotavlja podzemna voda. V zadnjih desetletjih se v Sloveniji povečuje jakost in pogostost suš, spreminja se njihova narava. Suše, ki jim pogosto sledijo obdobja prekomerne namočenosti tal, niso več omejene na padavinsko skromnejša območja Slovenije, niti niso značilne le za poletni čas.

A je trden kaj ta vaš led?

Povprečen prebivalec Slovenije porabi v gospodinjstvu dnevno 105 litrov vode iz javnega vodovoda. Za te potrebe je bilo v letu 2017 v Sloveniji iz vseh vodnih virov načrpanih 169,4 milijona m3 vode, od tega 168 milijonov m3 iz podzemnih virov, in 1,3 milijona m3 vode iz površinskih vodnih virov. Od tega so porabila gospodinjstva 79 milijonov m3 vode, poslovni subjekti pa 37,6 milijona m3. 5,9 milijona m3 vode iz javnih vodovodov, ni bilo obračunane, saj se je uporabila za javne hidrante, gašenje in čiščenje cest. V omrežju se je v letu 2017 izgubilo še 46,9 milijona m3 vode. Večinoma zaradi slabega vodovodnega omrežja.

Si tako upravljanje voda lahko privoščimo?

Voda lahko odločilno pomaga v boju proti podnebnim spremembam, saj mokrišča vsrkavajo ogljikov dioksid iz zraka, rastlinstvo ščiti proti poplavam in eroziji, deževnica se lahko zbira za sušna obdobja, odpadna voda se lahko s primernimi postopki ponovno uporabi.

Tudi vsemu temu v Krajinskem parku Kolpa posvečamo pozornost in se skupaj z našimi prebivalci trudimo ohranjati vodotoke in mokrišča. Tudi v letošnjem letu bomo obnovili vsaj en kal ali izvir.

A uporabnost vode je različna; čeprav je elementarna za golo preživetje vseh živih organizmov, je prav tako pomembna pri rekreaciji in oddihu. Še posebno naša lepotica Kolpa. 

‹ nazaj