Pozeba in škoda v sadovnjakih

26.3.2020 | 09:20

Hruška že cveti, pa pride mraz... (Foto: J. S.)

Ljubljana, Dolenjska, Posavje - Nizke temperature, mrzel veter in ponekod celo sneg v teh dneh na nekaterih območjih Slovenije že povzročajo škodo na kmetijskih površinah. Kot pravi Dušica Majer iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, bodo največ škode utrpeli sadjarji, saj so nekatere vrste, ki so v polnem cvetu, že precej poškodovane.

Na severovzhodu Slovenije so ponekod temperature padle tudi na tri stopinje pod ničlo, ob tem pa je v torek in včeraj ponoči pihal močan hladen veter, ki je dodatno hladil zrak in izsušil površino tal. Takšne razmere so ponekod povzročile škodo na sadnem drevju, zaradi pomanjkanja padavin in vetra pa je že nastopila pomladanska suša.

Na območju Posavja z Dolenjsko in Belo krajino so se temperature že drugi dan spustile pod ledišče, temu pa se je pridružil še močan in hladen veter, ki dodatno poslabšuje razmere. Kot je po poročanju STA povedala svetovalka za sadjarstvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Andreja Brence, bi največ škode lahko bilo v višjih nasadih koščičarjev, ponekod morda celo stoodstotna.

Škodo zaradi pozebe, čeprav manjšo, je pričakovati tudi v nasadih hrušk in jablan, kako prizadeti so nasadi sadnega drevja, pa bo bolj jasno konec tedna, ko bodo višje temperature pokazale dejansko stanje.

Brencetova sicer sadjarjem svetuje, naj ne glede na pozebo nadaljujejo nego drevja. Takoj po sneženju naj nadaljujejo redno varstvo in drevju pomagajo s hranili in pri regeneraciji, je dejala.

Nekaj sadnih vrst bo zagotovo utrpelo precejšnjo škodo tudi na goriškem in obalno-kraškem območju. Pridelek marelic in breskev bi lahko bil na posameznih lokacijah več kot polovico manjši, bolje pa bodo škodo lahko tudi pri njih ocenili v naslednjih dneh.

Kako naj odreagirajo sadjarji

Sadjarji se po besedah Majerjeve iz KGZS v teh dneh z nizkimi temperaturami spoprijemajo na različne načine, ponekod so izvajali oroševanje, drugje tudi dimljenje in ogrevanje. Večji imajo nasade zavarovane, a se v zvezi s tem pojavljajo težave. "Ena od zavarovalnic veže zavarovanje za spomladansko pozebo na razvojno fazo, druga pa breskev in marelic ne zavaruje za spomladansko pozebo, pri jablani in hruški pa jamstvo velja šele od aprila, kar je prepozno," pravi Majerjeva.

Kot je ob tem dodala, bodo razmere razvidne šele po otoplitvi, natančneje pa šele poleti oziroma ob obiranju. V vinogradništvu, poljedelstvu in zelenjadarstvu trenutno večje škode ni, morda deloma le na sadikah in plodovkah v nekaterih pokritih sistemih, kjer še niso ogrevali prostorov.

Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) ves čas spremlja stanje na terenu, skupaj z javno službo v sadjarstvu so zato na spletnih straneh že pripravili navodila, kako ravnati pred in po pozebi, v pomoč pa so tudi z individualnimi nasveti posameznim prizadetim sadjarjem.

L. M.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava