Biokemik, ki navdušuje na Danskem

11.4.2020 | 13:00

Sebastian Skube ima za sabo dolgo in uspešno reprezentančno kariero. Fotografija je s prijateljske tekme med Slovenijo in Tunizijo leta 2016. (Foto: Drago Wernig/Ekipa)

Sebastian Skube ima za sabo dolgo in uspešno reprezentančno kariero. Fotografija je s prijateljske tekme med Slovenijo in Tunizijo leta 2016. (Foto: Drago Wernig/Ekipa)

Trebnje - Zaradi epidemije koronavirusa so pri nas prekinjena športna tekmovanja. Podobno je tudi na Danskem, kjer si kruh služi Trebanjec Sebastian Skube, ki že od leta 2014 uspešno igra za rokometni klub Bjerringbro-Silkeborg.

»Razmere zaradi novega koronavirusa so podobne kot v Sloveniji. Prepovedano je druženje več kot desetih oseb, zaprti so vrtci, šole, knjižnice in ostale javne ustanove. Tudi športni svet se je ustavil. Karantena naj bi trajala še ta teden, vendar jo bodo po vsej verjetnosti podaljšali. Država v veliki meri pripomore, da so ljudje mirni, in res ni opaziti nobene panike. Vlada obljublja ogromen paket pomoči, ki bo pomagal gospodarstvu,« razmere na Danskem opisuje Skube.

Športno pot je začel v domačem Trimu, nadaljeval v Kopru in Celju, nato pa se je odločil za selitev na Dansko. »Zadnja leta, ko sem igral za slovenske klube, se je čutila finančna kriza. Razmere v Sloveniji so bile preveč negotove, Danska pa se mi je zdela dober izziv. Sprva sem mislil, da bo to le krajši postanek, kakšni dve leti, a vse tukaj se mi zelo dopade, tako liga, življenje, kot tudi sama država. Tako sem na Danskem že sedmo leto,« pravi Skube.

Rokomet je tam po priljubljenosti zelo blizu nogometu. Dvorane so vedno polne, priljubljenosti veliko pomagajo tudi uspehi reprezentance in televizijski prenosi, saj so rokometne tekme na sporedu vsak dan v tednu, pravi naš sogovorec.

Sezona kot tobogan

Trenutno so v državnem prvenstvu na četrtem mestu, v pokalu evropske rokometne zveze pa so v skupini A z dvema zmagama in prav toliko porazi točkovno izenačeni z nemškim Melsungenom, ki je na drugem mestu. »Letošnja sezona je kot tobogan, veliko je vzponov in padcev. Želeli bi si več stabilnosti. Še vedno imamo vse možnosti za dobro uvrstitev. Seveda moramo najprej premagati koronavirus, da se lahko ponovno vrnemo na igrišča.«

Skube je eden od nosilcev ekipe, ki je pred štirimi leti osvojila prvi naslov državnih prvakov v zgodovini kluba. Čeprav je tujec, se mu je uspelo hitro uveljaviti v moštvu. »Imel sem to srečo, da me je trener sam poklical in želel v ekipi, jaz pa sem njegovo zaupanje dobro izkoristil. Vsa leta sem praktično edini organizator igre, kar pomeni, da igram cele tekme in imam veliko vlogo, kar mi ustreza,« je s svojo vlogo zadovoljen Skube, ki bo aprila dopolnil 33 let.

Ko primerja slovensko z dansko ligo, pravi, da je ta vsako leto močnejša. Po njegovih besedah so igralci fizično močnejši, hitrejši je tempo igre, saj se na Danskem igra zelo hiter rokomet. Podobnost s slovensko ligo pa gre iskati v tem, da je danska odskočna deska za vse skandinavske narode na poti v nemško in francosko ligo, medtem ko za slovensko velja, da je dobra odskočna deska za vse igralce z območja Balkana.

Na Danskem se odlično počutijo

Poleg njega je v ekipi še en Slovenec, in sicer vratar Aljoša Rezar, s katerim pa, kot pravi, se ne družita veliko, saj Sebastian prosti čas najraje preživlja v krogu svoje družine. Življenje v Silkeborgu je precej drugačno kot v Sloveniji. »Ljudje se ne družijo tako pogosto. Karakterno so veliko bolj sproščeni in optimistični. Z družino nismo imeli težav, da smo se privadili na njihov način življenja, saj je Danska verjetno ena najbolj urejenih držav na svetu. Ljudje se počutijo varno in so lahko brez skrbi, saj bo država vedno poskrbela za njih, če nastanejo kakšne težave.«

Pogodba s klubom ga veže do leta 2021. O njegovi nadaljnji poti bo odločalo veliko dejavnikov. Kot pravi, se na Danskem z družino odlično počutijo, žena ima službo, hčerka z veseljem hodi v vrtec. »Po končani naslednji sezoni bo že čas za osnovno šolo in najlažje bi bilo, da kar ostanemo tukaj. Vendar bo treba upoštevati še finančno plat zgodbe, saj imam kot tujec možnost davčnih olajšav le prvih sedem let, kar pomeni, da bi z naslednjo pogodbo moral plačevati enake davke kot vsi ostali Danci, kar pomeni okoli 50 odstotkov,« se zaveda.

Nekoč želi ponovno obleči dres domačega kluba

Tudi njegov brat Staš je poklicni rokometaš, ki je lani s skopskim Vardarjem osvojil naslov evropskega klubskega prvaka. Z njim sta veliko v stikih, a ne govorita veliko o rokometu, temveč se pogovarjata predvsem o otrocih, pravi Sebastian, ki je prepričan, da bosta oba še oblekla dres trebanjskega kluba, če bo le obstajala možnost za to. Nastope trebanjskih rokometašev spremlja in v veselje mu je, da se dobri rezultati vračajo v Trebnje. »Trebnje je bilo vedno rokometno mesto, in tako mora tudi ostati,« meni.

Znova v reprezentanci

Jeseni je znova oblekel reprezentančni dres. Nazadnje je barve Slovenije branil pred olimpijskimi igrami v Braziliji, kamor pa ni odpotoval, saj ga takratni selektor Veselin Vujović ni uvrstil v ekipo. Ponovnega povabila v reprezentanco je bil izjemno vesel in motiviran, da se znova dokaže. A na prijateljski tekmi s Srbijo je prejel neroden udarec v nos, poznejši pregledi pa so pokazali, da je šlo za zlom nosu. Poškodba ga je oddaljila od nastopa na januarskem evropskem prvenstvu, na katerem je Slovenija zasedla četrto mesto. Na vprašanje, ali je že zaključil reprezentančno kariero, odgovarja, da je njegova velika želja nastop na olimpijskih igrah. »Ker ima Slovenija še vedno možnost za uvrstitev, sem pripravljen nastopati za reprezentanco. Mislim, da je z novim selektorjem prišla nova energija in igralci znova z nasmehom igrajo rokomet. Spet bi bil vsak rad del tega, kar je za slovensko reprezentanco zelo pozitivno.«

Sebastian Skube se zaveda, da je za vsakega športnika izredno pomembna izobrazba, kajti poškodbe lahko hitro ustavijo športno pot. Diplomiral je iz biokemije, za diplomo pa je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Ko bo končal športno kariero, si želi vstopiti v svet biokemije in rokometne copate zamenjati za laboratorijsko haljo.

Članek je bil objavljen 26. marca v Dolenjskem listu.

R. N.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava