17.4.2020 10 (13) (3)OceniAlojz Kobe GAS GAS proti financiranju nasedle investicije z davkoplačevalskim denarjem!
Svetniška skupina GAS- Gospodarsko Aktivne Stranke je na 1. izredni seji Občinskega sveta MO Novo mesto dne 24.10.2019 nasprotovala, da MO Novo mesto nameni 2.322.026,24 EUR za nakup zemljišča nasedle investicije v Podbrezniku.
Pri tem smo v povezavi s predlogom Soglasja k osnutku besedila pravnega posla- odkup nepremičnin v ZN Podbreznik opozorili tudi na številne kršitve Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) Uradni list RS, št 11/18 in 79/18 in sicer:
a. Na kršitev 24. člena ZSPDSLS-1 saj Občinski svet MO Novo mesto te investicije ni potrdil v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MONM za leto 2019 niti za leto 2020.
b. 2. Odstavek 27. člena ZSPDSLS-1 sicer predvideva, da je zaradi spremenjenih prostorskih potreb in nepredvidenih okoliščin na trgu ki narekujejo hiter odziv možno dopolniti načrt ravnanja s stvarnim premoženjem v vrednosti do 20 % skupne vrednosti načrtov, vendar te dopolnitve predlagatelj ni predlagal niti ob sprejemanju proračuna MONM niti ob sprejemanju rebalansa, kljub temu, da je bilo »NEZAVEZUJOČE VABILO K DAJANJU PONUDB za nepremičninski projekt »Naselje Podbreznik« Sz 3801/2014 ( ID objave:4101483) objavljen že 10.01.2019 .
Občinski svet pa je o sklepu odločal na izredni seji, pri čemer smo svetniki dobili pomankljivo gradivo po e-pošti le nekaj ur pred sejo.
c. Na kršitev 35. in 36. člena ZSPDSLS-1 saj Občinski svet pred odločanjem ni prejel cenitve in ocenitve vrednosti stvarnega premoženja in glede na izjave predlagateja MO Novo mesto te cenitve sploh ni naročila.
Predlagatelj je namreč v svoj zagovor na seji Občinskega sveta izjavil, da cenitev ni potrebna ker zemljišče prodaja stečajni upravitelj.
Vendar 35 in 36 člen zakona določata:
In še
POLEG TEGA MORA STEČAJNI UPRAVITELJ DELATI V INTERESU IZTRŽENJA ČIM VIŠJE CENE NE PA DELATI V INTERESU PREPRODAJALCEV Z ZEMLJIŠČI, KAR NAJ BI BILA V KONKRETNEM PRIMERU MO NOVO MESTO. DOBER PRIMER NAKUPA Z DAVKOPLAČEVALSKIM DENARJEM BREZ CENITVE SO STOŽICE, KJER JE OBČINSKO PODJETJE KUPOVALO KUBATURO ZRAKA V STROJNICI. V KONKRETNEM PRIMERU KATEREGA JE
d. Na kršitev 5. člena člena ZSPDSLS-1, ki nalaga Občinam, da ravnajo s svojim premoženjem tako, da zagotavljajo izvajanje izvirnih nalog samoupravne lokalne skupnosti v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo.
V MO Novo mesto je izvajanje izvirnih nalog občine izjemno okrnjeno.
Za primerjavo:
Za sanacije in preplastitve cca 420 km občinskih cest je bilo v polletju 2019 namenjenih le 233.699 EUR.
Iz proračuna so bili umaknjeni projekti gradenj vodovodov in kanalizacij.
Za vzdrževanje objektov v lasti MO Novo mesto in za vzdrževanje spomenikov lokalnega pomena so bila namenjena minimalna sredstva.
V poletju je MO Novo mesto najela nove kredite v višini 3.250.000 EUR, ter odplačala dolg v višini 1.022.016 EUR
Stanje kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev na dan 30. 06. 2019 znaša 2.966.095 EUR, od tega je stanje zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev na dan 30. 06. 2019 v višini 1.883.932 EUR.
Država
Država
Glede na to da niso bile izpolnjene pravne podlage za financiranje te investicije z davkoplačevalskimi sredstvi je župan podlago iskal v Sklepu občinskega sveta z dne 31.1.2019 s katerim je Občinski svet dovolil sklepanje pravnih poslov za nakup nepremičnin na trasi načrtovane hitre ceste (3. razvojna os) v višini 1370.600, 38 EUR. Vsem mora biti jasno, da brez odkupa
2. Načrtovanje ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti
24. člen
(načrtovanje ravnanja z nepremičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti)
(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
(2) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem za samoupravne lokalne skupnosti sprejme svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa, odgovornega za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti, v rokih, določenih za sprejetje proračuna samoupravne lokalne skupnosti za tekoče oziroma prihodnje proračunsko leto. Svet samoupravne lokalne skupnosti lahko določi, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem pod določeno vrednostjo sprejme organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem ožjega dela samoupravne lokalne skupnosti, ki je pravna oseba, sestavni del letnega načrta samoupravne lokalne skupnosti in se sprejema na način iz prejšnjega odstavka.
(4) Vsebino in podrobnejši postopek sprejemanja načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ter način objave določi vlada.
26. člen
(obveznost vključitve stvarnega premoženja v načrte ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti)
(1) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja. V načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se ne vključijo nepremičnine, ki se pridobijo na podlagi menjalne pogodbe.
(2) Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
(3) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 eurov v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja premičnega premoženja.
(4) Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 eurov se lahko izvede, če je posamezno premično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem.
(5) Pogodba o pravnem poslu v postopku pridobivanja ali razpolaganja s stvarnim premoženjem, ki je bil začet na podlagi veljavnega letnega načrta tekočega leta, mora biti na podlagi navedenega letnega načrta sklenjena najpozneje 31. marca prihodnjega leta. Za začetek postopka pridobivanja ali razpolaganja se šteje objava javne dražbe ali objava javnega zbiranja ponudb ali objava namere za sklenitev neposredne pogodbe, če objava namere ni obvezna ali ni mogoča, pa prejem predloga za sklenitev pravnega posla ali posredovanje ponudbe nasprotni pogodbeni stranki.
27. člen
(dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti in izjeme od obvezne vključitve v načrt ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti)
(1) Svet samoupravne lokalne skupnosti lahko zaradi spremenjenih prostorskih potreb in spremenjenih drugih potreb upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem iz drugega odstavka 24. člena ali drugega odstavka 25. člena tega zakona, in zaradi nepredvidenih okoliščin na trgu, ki narekujejo hiter odziv, dopolni letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem.
(2) Upravljavci lahko v primeru spremenjenih prostorskih potreb in drugih potreb upravljavcev stvarnega premoženja, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem iz drugega odstavka 24. člena ali drugega odstavka 25. člena tega zakona, ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, sklepajo pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem. Skupna vrednost poslov lahko znaša največ 20 odstotkov skupne vrednosti načrtov iz prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena tega zakona. Skupno vrednost pravnih poslov lahko vsako leto določi svet samoupravne lokalne skupnosti v 30 dneh po sprejetju proračuna.
V. poglavje
POSTOPKI RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
1. Splošne določbe
29. člen
(odločanje o pravnem poslu)
(1) O brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja države odloča vlada, o drugih pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem države pa v imenu in za račun države odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca ali predstojnik upravljavca bodočega premoženja ali funkcionar oziroma javni uslužbenec, ki sta zaposlena v organu in ju predstojnik za to pooblasti. Pooblastilo se podeli za posamezni pravni posel.
(2) Javni zavod, javni gospodarski zavod, javna agencija, javni sklad, ki so upravljavci nepremičnega premoženja države, so pred sklenitvijo pravnega posla iz prejšnjega odstavka, katerega pogodbena vrednost presega 10.000 eurov, dolžni pridobiti predhodno pisno soglasje, ki ga v imenu ustanovitelja dajejo ministrstva ali vladne službe, na katerih delovnem področju delujejo navedeni upravljavci. Pravni posli, ki so sklenjeni brez predhodnega pisnega soglasja pristojnega organa, so nični. Pristojni organ o izdaji soglasja, ki je obvezna priloga pravnega posla, odloči v 30 dneh po prejemu osnutka pravnega posla.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena o pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem države, ki ga upravljajo drugi državni organi, odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca ali predstojnik upravljavca bodočega premoženja ali funkcionar oziroma javni uslužbenec, ki sta zaposlena v organu in ju predstojnik za to pooblasti. Pooblastilo se podeli za posamezni pravni posel.
(4) O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti odloči in sklene pravni posel organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ali funkcionar oziroma javni uslužbenec, zaposlen v občinski upravi, ki ju za to pooblasti organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti. Pooblastilo se podeli za posamezni pravni posel.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, za pravne posle ravnanja, pri katerih izhodiščna, izklicna ali pogodbena vrednost presega 500.000 eurov, dolžan pred javno objavo izvedbe postopka ravnanja pridobiti predhodno pisno soglasje sveta samoupravne lokalne skupnosti k osnutku besedila pravnega posla. Pravni posli nad 500.000 eurov, ki so sklenjeni brez predhodnega soglasja sveta samoupravne lokalne skupnosti, so nični. Svet samoupravne lokalne skupnosti o izdaji soglasja, ki je obvezna priloga pravnega posla, odloči na prvi naslednji seji po prejemu osnutka besedila pravnega posla, pri čemer mora imeti svet samoupravne lokalne skupnosti na voljo dovolj časa za seznanitev s pravnim poslom
30. člen
(izbira metode)
V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem se izbere metoda, s katero se zagotavlja javnost postopkov, preglednost postopkov in ekonomska utemeljenost predvidenega ravnanja, in ki omogoča najugodnejši izid ravnanja s stvarnim premoženjem.
32. člen
(predmet in obseg stvarnega premoženja)
(1) V pravnih poslih ravnanja z nepremičnim premoženjem se nepremičnine opredelijo z vsemi bistvenimi podatki, zlasti s podatki o lastništvu ali solastniškem deležu, s podatki, ki omogočajo identifikacijo nepremičnine, s podatki o morebitni obremenjenosti nepremičnine s stvarnimi ali obligacijskimi pravicami in njihovem trajanju, z morebitno inventarno številko in drugimi podatki, ki so pomembni za izvedbo pravnega posla ravnanja z nepremičnim premoženjem.
(2) Premično premoženje se v pravnih poslih opredeli na način, ki omogoča jasno identifikacijo stvari, z natančnim opisom premičnine, podatkom o lastništvu, morebitno inventarno številko, tehničnimi podatki in morebitnimi drugimi podatki, ki so pomembni za izvedbo pravnega posla ravnanja s premičnim premoženjem.
2. Ocenjevanje vrednosti premoženja, nadomestila in najemnine
35. člen
(splošno o ocenjevanju)
(1) S stvarnim premoženjem se ne sme razpolagati, ga oddati v najem ali na njem ustanavljati stvarnih pravic pod ocenjeno vrednostjo, če zakon ne določa drugače.
(2) Naročnik cenitve je upravljavec stvarnega premoženja.
(3) Nepremično premoženje in nanj vezane stvarne in obligacijske pravice oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali sodni cenilec, imenovan na podlagi zakona, ki ureja status in delovanje sodnih cenilcev.
(4) Premično premoženje oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme ali drug pooblaščeni ocenjevalec vrednosti za ustrezno strokovno področje, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali sodni cenilec, imenovan na podlagi zakona, ki ureja status in delovanje sodnih cenilcev.
(5) Ob naročilu cenitve se cenilec seznani z namenom cenitve in drugimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na ocenjeno vrednost.
(6) Cenitve po tem zakonu se izkazujejo v eurih.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se stvarno premoženje lahko proda ali zamenja pod ocenjeno vrednostjo, če:
- je pridobitelj pravna oseba javnega prava, ki ne opravlja gospodarske dejavnosti, in pogodbena vrednost ni več kot 20 odstotkov nižja od ocenjene vrednosti ali
- gre za prodajo ali menjavo za potrebe prenove posameznih delov stavb, ki so v razvojnih dokumentih države ali samoupravnih lokalnih skupnosti predvideni za prenovo in so v mešani lasti pravnih in fizičnih oseb ter so s predpisi opredeljeni kot kulturni spomenik ali so na območju, razglašenem za kulturni spomenik.
36. člen
(ocenitev vrednosti stvarnega premoženja)
(1) Pred razpolaganjem z nepremičnim premoženjem, katerega posamična vrednost je izkustveno višja ali enaka 20.000 eurov, se opravi cenitev premoženja.
(2) Pred razpolaganjem s premičnim premoženjem, katerega posamična vrednost je izkustveno višja ali enaka 10.000 eurov, se opravi cenitev premoženja.
37. člen
(ocenitev vrednosti stvarnih pravic in nadomestil)
(1) Če se na nepremičnem premoženju ustanavlja stavbna pravica in višina nadomestila v enem letu izkustveno preseže 5.000 eurov, se opravi cenitev. Iz cenitve morata biti jasno razvidni vrednost nepremičnine pred ustanovitvijo stavbne pravice in vrednost nadomestila za ustanovitev stavbne pravice.
(2) Če se na nepremičnem premoženju ustanavlja druga stvarna pravica, višina nadomestila pa v enem letu izkustveno preseže 10.000 eurov, se opravi cenitev višine nadomestila.
86. člen
(vsebina evidenc nepremičnega premoženja v lasti ali v uporabi države)
(1) Evidenci iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se zaradi izvajanja namena iz 84. člena tega zakona lahko povezujeta z zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom, katastrom stavb, registrom nepremičnin, registrom prostorskih enot in katastrom gospodarske javne infrastrukture ter evidenco trga nepremičnin.
(2) Povezovalni znak za vse evidence je identifikacijska oznaka nepremičnine. V evidenci iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se vpiše identifikacijska oznaka nepremičnine, drugi podatki o nepremičnini iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena pa se na podlagi povezanosti evidenc in matičnih zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka avtomatično prevzamejo iz matičnih zbirk podatkov in se zagotovi avtomatično obveščanje o spremembi podatkov.
(3) Za parcelo se vodijo in iz evidenc iz prvega odstavka tega člena lahko prevzamejo naslednji podatki:
iz zemljiškega katastra podatki o:
površini parcele,
dejanski rabi zemljišča in
meji parcele in zemljiškokatastrski prikaz;
iz registra nepremičnin podatki o:
namenski rabi zemljišča in deležu površine namenske rabe in
vrednosti parcele;
iz zemljiške knjige podatki o:
lastniku,
lastniškem deležu,
zaznambi javnega dobra,
služnostih (naziv oziroma osebno ime, sedež oziroma naslov, matična številka oziroma EMŠO služnostnega upravičenca),
stavbni pravici (naziv oziroma osebno ime, sedež oziroma naslov, matična številka oziroma EMŠO imetnika stavbne pravice) in
obremenitvi s hipoteko.
(4) Za stavbo z delom stavbe se vodijo in iz evidenc iz prvega odstavka tega člena lahko prevzamejo naslednji podatki:
a) iz registra nepremičnin podatki o stavbi:
leto izgradnje stavbe,
leto obnove strehe,
leto obnove fasade in
material nosilne konstrukcije;
iz katastra stavb ali registra nepremičnin podatki o delu stavbe:
naslov dela stavbe,
dejanska raba dela stavbe,
površina dela stavbe in uporabna površina dela stavbe,
leto obnove oken,
vrednost,
grafični podatki o stavbi,
podatki o dvigalu in
lastniku dela stavbe;
iz evidence trga nepremičnin, kjer se vodijo podatki o najemih, na podlagi identifikacijske oznake nepremičnine podatki o:
najemodajalcu (naziv oziroma osebno ime, sedež oziroma naslov, matična številka oziroma EMŠO),
najemojemalcu (naziv oziroma osebno ime, sedež oziroma naslov, matična številka oziroma EMŠO),
vrsti najemnega pravnega posla,
datumu sklenitve najemne pogodbe in morebitnega dodatka k najemni pogodbi oziroma prekinitvi pogodbe,
datumu začetka najema,
datumu prenehanja najema,
najemnini vseh oddanih površin,
obratovalnih stroških in
oddanih površinah (naselje, ulica, hišna številka, občina, šifra katastrske občine, ime katastrske občine, zaporedna številka, vrsta oddane površine, številka stavbe, številka dela stavbe, velikost oddane površine, najemnina, podatek o opremljenosti oddane površine);
iz zemljiške knjige podatki o:
lastniku,
lastniškem deležu,
zaznambi javnega dobra,
služnostih (naziv oziroma osebno ime, sedež oziroma naslov, matična številka oziroma EMŠO služnostnega upravičenca) in
obremenitvi s hipoteko.
(5) Iz katastra gospodarske javne infrastrukture se na podlagi matične številke upravljavca lahko prevzamejo podatki o:
upravljavcu,
identifikacijski oznaki objekta,
vrsti rabe (šifrant CC SI za objekte) in
grafičnih podatkih o objektu.
Glede na to, da niso bile izpolnjene pravne podlage za financiranje te investicije z davkoplačevalskimi sredstvi je župan podlago iskal v Sklepu občinskega sveta z dne 31.1.2019 s katerim je Občinski svet dovolil sklepanje pravnih poslov za nakup nepremičnin na trasi načrtovane hitre ceste (3. razvojna os) v višini 1.370.600, 38 EUR.
BREZ ODKUPA ZEMLJIŠČ OBSTAJA NEVARNOST, DA SE BO GRADNJA 3. RAZVOJNE OSI ŠE DODATNO ZAVLEKLA. IN TUKAJ SE PONOVNO POSTAVLJA VPRAŠANJE PRIORITET ALI JE BOLJ VAŽNO, DA DOLENCI KONČNO ŽE DOBIMO TO NUJNO POTREBNO INFRASTRUKTURO ALI PA SE BO DAVKOPLAČEVALSKA SREDSTVA PORABILO ZA REŠEVANJE NASEDLIH PRIVATNIH INVESTICIJ, OB DEJSTVU, DA JE V MO NOVO MESTO ŽE SEDAJ 3007 HA ZAZIDALNIH POVRŠIN, PRIMANJKUJE PA INVE
Ocene komentarjev