kočevsko-ribniško

Po makadamski cesti do vasi

27.4.2020 | 10:00 | M. Glavonjić

Osamljena vas ob vznožju Male gore (Foto: M. G.)

Makoše - Pred nedavnim nas je pot vodila do Makoš, nedaleč od Lipovca pri Dolenji vasi, kjer na vhodu v vas stoji večji kamniti spomenik in na njem vpisana kronologija dogodkov ob koncu marca leta 1944.

Tod je med počitkom, potem ko so bili izdani, padel velik del borcev tretjega bataljona devete kočevske partizanske brigade. Iz Lipovca pot, ko prečka železniško progo, pelje skozi gozd in se križa z nekdanjo rimsko cesto, ki zavije proti Ložinam oziroma Kočevju.

Čeprav je bila letošnja zima v vseh pogledih mila, je za seboj vendarle pustila sledi, ki se še posebej kažejo na cestah v makadamski izvedbi. V Občini Ribnica je takšnih ovinkastih cest kar nekaj, izstopajoča, z luknjami in grbasto površino je tudi ta, v dolžini 1300 metrov, ki je v sušnemu obdobju zaradi razgibane in pisane narave še bolj oblegana. Makoše je torej edina naseljena vas v občini, v njej živi šest ljudi, ki še nima asfaltne povezave z drugim cestnim omrežjem na Ribniškem. Zakaj je tako?

Na Občini Ribnica so nam, tako kot pred tremi leti povedali, da ta cesta ni v načrtu lokalnih razvojnih programov za asfaltiranje, ker za to preprosto ne najdejo denarja, čeprav bi si želeli, da bi vaščanom ugodili. Tudi pri posodobitvi regionalnega vodovoda med Sodražico in Kočevjem, SORIKO, je trasa oziroma priključek iz istih razlogov zaobšel Makoše.

»Če vode nismo dobili zdaj, je vprašanje, ali jo sploh kdaj bomo,« je prepričan domačin Brane Dejak, njegov sosed pa le verjame, da bo prišel čas, ko bodo tudi Makoše hkrati posodobili s cesto, vodo in elektriko. Za prevoznost poskrbijo tako, da dvakrat letno, tako kot na drugih makadamskih cestah, poravnajo vozišče, vmes pa s peskom zasujejo večje luknje.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista z dne 16. aprila.

‹ nazaj